April je bil na finančnih trgih izjemno dinamičen in v marsičem presenetljiv mesec. Kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram, zapori Hormuške ožine in visokim cenam nafte so delniški trgi doživeli močan odboj. Ameriški delniški indeksi so se po šibkejšem marcu hitro vrnili navzgor. Rast je bila izrazito koncentrirana v tehnološkem sektorju, zlasti pri proizvajalcih polprevodnikov. Rast ni bila omejena le na ZDA, temveč izrazito prisotna tudi v Aziji, kjer je bila prav tako infrastruktura vezana na umetno inteligenco njen ključni gonilnik. Slovenski delniški trg je v prvi polovici meseca porastel, zatem pa do konca meseca ostal stabilen, tudi na podlagi dobrih poslovnih rezultatov borznih družb.

Obvezniški trgi so bili po drugi strani pod pritiskom. Zaradi skokov cen energentov in bojazni pred višjo inflacijo so se donosnosti državnih obveznic v povprečju nekoliko zvišale, kar pomeni padec njihovih cen, ob sicer izraženi nihajnosti tekom meseca. Tudi na denarnem trgu so se pojavili pritiski na rast obrestnih mer, kar odraža previdnost vlagateljev glede prihodnje inflacije in monetarne politike.

Makroekonomski podatki

Makroekonomske razmere so v aprilu kazale mešano sliko. V ZDA je bila inflacija marca predvsem zaradi visokih cen energentov višja od pričakovanj in je znašala 3,3 % na letni ravni, kar je okrepilo dvome o hitrem umirjanju cenovnih pritiskov. Kljub temu trg dela ostaja razmeroma robusten, stopnja brezposelnosti pa nizka, saj se je ta v marcu znižala na 4,3 %.

Aprilsko dogajanje je dodatno poudarilo razkorak med ameriškim in evropskim gospodarstvom. Medtem ko ZDA podpirajo močni dobički podjetij in odporen potrošnik, Evropo bremeni energetski šok, ki se že odraža v slabših kazalnikih zaupanja in pritiska na industrijsko aktivnost, zlasti v Nemčiji.

Mednarodni denarni sklad je tako že znižal napovedi svetovne gospodarske rasti, pri čemer naj bi bila Evropa med bolj prizadetimi regijami. V najbolj črnem scenariju, ko bi bila oskrba z energenti dalj časa materialno ovirana in njihove cene visoke, vidijo gospodarsko rast v višini 2,0 %, kar je bistveno manj od prvotnih pričakovanj okrog 3,3 %.

Monetarna in fiskalna politika

Ameriška centralna banka je v aprilu ohranila obrestne mere nespremenjene. Kljub višji inflaciji je ostala potrpežljiva in poudarila, da gre predvsem za začasne učinke energetske krize. Trgi so medtem postopoma opustili pričakovanja o skorajšnjem ponovnem začetku zniževanja obrestnih mer.

Tudi Evropska centralna banka v aprilu ni posegla v obrestno politiko, vendar so se pojavila namigovanja o morebitnih ukrepih v prihodnjih mesecih. Centralne banke so tako ujete med upočasnjevanjem gospodarske rasti in vztrajanjem inflacijskih pritiskov.

Poslovni rezultati podjetij in ostala gospodarska dogajanja

Sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov je bila eden ključnih pozitivnih dejavnikov aprila. Največja ameriška tehnološka podjetja so večinoma presegla pričakovanja analitikov. Predvsem močna rast prihodkov iz oblačnih storitev in umetne inteligence je okrepila optimizem vlagateljev, čeprav so zelo visoki kapitalski izdatki sprožali tudi pomisleke o dolgoročni dobičkonosnosti.

Plemenite kovine in surovine

Cene energentov so močno zaznamovale april, kljub temu da se je trend visoke rasti njihovih cen ustavil. Visoke cene so imele pomembne posledice za industrijo, transport in s tem povezano inflacijo. Pomemben strateški premik na energetskih trgih predstavlja odločitev Združenih arabskih emiratov o izstopu iz zveze OPEC. Odločitev odraža razhajanja med največjimi proizvajalkami nafte glede prihodnje strategije, in sicer med omejevanjem ponudbe za ohranjanje cen in povečevanjem proizvodnje. Dolgoročno ta poteza povečuje tveganje večje volatilnosti cen nafte. Zlato je v okolju višjih inflacijskih pričakovanj in rasti donosnosti obveznic izgubilo del privlačnosti.

Geopolitična dogajanja

Na Madžarskem so aprila parlamentarne volitve prinesle zamenjavo oblasti. Finančni trgi so se odzvali pozitivno, saj vlagatelji spremembe razumejo kot možnost za stabilnejše odnose z Evropsko unijo in večjo predvidljivost gospodarske politike. Osrednje geopolitično tveganje ostaja vojna v Iranu in zapora Hormuške ožine, ki predstavlja ključno točko za svetovno trgovino z nafto. Čeprav so se pojavili kratkotrajni znaki umiritve, ostajajo razmere zelo nestabilne. Trgi so aprila presenetljivo hitro prešli iz območja strahu v območje optimizma, vendar geopolitična tveganja ostajajo pomemben dejavnik negotovosti tudi za prihodnje mesece.

Aprilske mesečne donosnosti (v EUR)

Delniški trgi

• Svetovni delniški indeks MSCI: +8,3 %
• Ameriški indeks S&P 500:  +8,7 %
• Tehnološki indeks Nasdaq: +13,5 %
• Evropski indeks Euro Stoxx 600:  +4,8 %
• Slovenski indeks SBITOP: +7,9 %

Obvezniški trgi

Tečaji evropskih državnih in podjetniških obveznic:

• Državne obveznice: +0,3 % (zahtevane donosnosti: 10-letne ZDA dvig na 4,37 % oz. za pet bazičnih točk, 10-letne nemške dvig na 3,03 % oz. za tri bazične točke)
• Podjetniške obveznice z investicijsko boniteto: +0,9 %

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili pozitivne mesečne donosnosti:

Dinamični podskladi:

• Javni uslužbenci: +7,5 %
• Modri dinamični: +7,5 %

Preudarni podskladi:

• Javni uslužbenci: +4,5 %
• Modri preudarni: +4,7 %

Zajamčeni podskladi:

• Javni uslužbenci: +1,1 %
• Modri zajamčeni: +1,2 %

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre