Tik pred odhodom na dopust, ko je bilo že vse pripravljeno in smo bili z mislimi skoraj že na poti, sem dobila tisti neprijeten občutek, da sem nekaj pozabila. Začnem razmišljati, hrano imamo spakirano, v kovčku je vse, aha še rokavčkov za najmlajšega ne smemo pozabiti in igrač, ki so v garaži. Na hitro lahko preverim še dokumente in pripravim denarnico, ki jo imam ponavadi za na pot, vse kartice imam, nekaj gotovine tudi. Pogledam še enkrat osebne izkaznice in potem šok. V trenutku se vse ustavi. Starejšemu sinu je potekla osebna izkaznica. Sledi nekaj minut tišine. Kaj lahko naredimo v tem trenutku? Bomo sploh šli? Stres. Situacija, ki me je naučila, da se moraš na počitnice pripraviti nekaj dni prej. Preveriti, pregledati in urediti kar je potrebno še preden daš v kovček prve stvari.

Od takrat najprej vedno preverim dokumente.

Ne samo ali jih imamo, ampak ali so tudi veljavni. Prav pri majhnih otrocih se to zgodi hitreje, kot pričakuješ, saj imajo krajši rok veljavnosti. Poleg tega uredim še evropsko zdravstveno kartico in si shranim pomembne kontakte (številko zavarovalnice, nujne pomoči ipd.).  

Potem je tu še zavarovanje za tujino.

Včasih se mi je zdelo, da je evropska kartica dovolj. Ko dobiš otroke pa začneš razmišljati malo širše. Evropska kartica krije le nujne storitve v javnem zdravstvu, ne pokrije pa prevoza domov, pogosto ne zasebnih klinik, ne dodatnih storitev in predvsem ne tistega občutka, da imaš nekoga, ki te vodi skozi situacijo, ko si v tujini in ne veš, kam se obrniti. Odkar potujemo z otroki, mi največ pomeni ravno ta varnost. Da lahko kadarkoli pokličem in dobim pomoč v slovenščini, da mi nekdo pove, kam iti, kako ukrepati, kaj narediti. 24-urna asistenca je nekaj, česar ne razumeš, dokler tega ne potrebuješ. Zavarovanje pa ni samo za zdravljenje. Vključuje lahko tudi organizacijo prevoza do bolnišnice, prevoz nazaj v Slovenijo, pomoč pri komunikaciji, včasih tudi pravno pomoč, če pride do zapletov.

Naslednja stvar je potovalna lekarna.

Vedno vzamem osnovna zdravila proti bolečini in vročini, nekaj proti alergijam, sredstva za prebavne težave, rehidracijske praške, obliže, razkužilo, povoje, kremo za sonce in nekaj za po sončenju ter repelent proti komarjem. Pa preventivne kapljice za uho, različna mazila in podobno. Pri otrocih moraš biti pač vedno 100% pripravljen na njihove dogodivščine in odkrivanje sveta.

Enako velja za oblačila.

Pri pakiranju sem se skozi leta naučila, da pripravim kovček glede na destinacijo, vreme in aktivnosti, potem pa izbiram kose, ki jih lahko med sabo kombiniramo. Že doma pripravim za vsakega posebej različne kombinacije in jih tako tudi zložim v kovček. Nevtralne barve, večnamenski kosi, manj stvari, eni čevlji za več kombinacij.

Najpomembnejše, kar sem se naučila, je to, da popolnega dopusta ni. Vedno gre kaj vsaj malo »narobe«.

Razlika je samo v tem, ali te to vrže iz tira ali pa to vzameš kot del zgodbe. Mene je tista osebna izkaznica naučila predvsem to, da mir na dopustu ne pride sam od sebe, ampak se začne že doma. Malo več priprav, preverjanja in organizacije lahko prihrani kar nekaj stresa. In potem, ko enkrat končno zapreš vrata in se odpraviš na pot, lahko končno narediš to, zaradi česar sploh greš na dopust. Odklopiš glavo od vsakdanjih skrbi in si vzameš čas za svoje najdražje.

Za konec še nasvet za vas. Preden zaprete vrata in se odpravite na pot, si vzemite tistih nekaj minut za miren pregled.

Ne le kovčka, ampak vsega, kar vam lahko pokvari brezskrben začetek dopusta. Preverite dokumente, njihovo veljavnost, zdravstveno kartico, zavarovanje in tiste malenkosti, na katere najhitreje pozabimo. Naj se vaše počitnice začnejo z nasmehom in ne s tistim neprijetnim občutkom, da ste nekaj pozabili.