Mesec maj je na globalnih finančnih trgih zaznamovalo izboljšanje razpoloženja vlagateljev. Makroekonomski podatki so v večini razvitih gospodarstev nakazovali postopno stabilizacijo gospodarske aktivnosti ob hkratni odpornosti trga dela in dobih poslovnih rezultatih podjetij v prvem kvartalu letošnjega leta.
V Evro območju so bili vlagatelji osredotočeni predvsem na dinamiko inflacije in gospodarsko rast, ki ostaja zmerna. Evropska centralna banka se približuje fazi bolj nevtralne denarne politike, kar se odraža tudi v gibanju donosnosti obveznic.
Geopolitična tveganja so v maju ostala prisotna, vendar niso bistveno vplivala na razpoloženje investitorjev. Nadaljevanje geopolitičnih napetosti v nekaterih ključnih regijah ter negotovosti glede trgovinskih odnosov med večjimi svetovnimi gospodarstvi sicer ostajajo pomemben dejavnik tveganja, vendar so jih vlagatelji v veliki meri že vgradili v pričakovanja. Hkrati so nekoliko nižje cene energentov pripomogle k znižanju ocen inflacijskih pritiskov.
Rast delniških trgov
Globalni delniški trgi so maja beležili solidno rast. Delniški indeks MSCI World je v valuti evro pridobil 4,9 %. Delniški trgi so v maju nadaljevali z rastjo, podprto zlasti z rastjo vrednosti podjetij v tehnološkim sektorju.
V mesecu maju so delnice iz svetovnega sektorskega indeksa informacijske tehnologije dosegle rast v višini 15,9 %, delnice iz sektorja telekomunikacije pa 3 % rast. Vlagatelji so še naprej izkazovali zaupanje v naložbe povezane z umetno inteligenco in digitalizacijo. Na drugi strani so delnice iz energetskega sektorja (-6,2 %) in komunalnih storitev (-5,4 %) beležili negativno donosnost, predvsem zaradi razmer na energetskem trgu.
Geografsko so pozitivno izstopali delniški trgi v Aziji in na trgih v razvoju. Japonski indeks delnic Nikkei 225 je pridobil skoraj 11,9 %, MSCI Emerging markets pa 9,5 %.
Ameriški delniški indeks S&P 500 se je v maju zvišal za 5,1 %, delnice iz indeksa Euro Stoxx Europe 600 pa so se zvišale za 2,4 %. Slovenski delniški indeks SBITOP je mesec zaključil z zmerno rastjo v višini 0,3 %.
Znižanje cen surovin in energentov
Na energetskih trgih je bil maj zaznamovan z izrazitim padcem cen nafte. Cena sodčka surove nafte na borzi New York se je v maju znižala za 17 % na vrednost 87,4 dolarja.
Padec cen nafte v maju je bil predvsem posledica zmanjšanja geopolitične premije ob pričakovanjih dogovora med ZDA in Iranom, hkrati pa so k nižjim cenam prispevali tudi slabši obeti za globalno povpraševanje ter tehnična korekcija po izrazitem dvigu cen nafte v prvem četrtletju letošnjega leta.
Širši indeks surovin Bloomberg Commodity se je v maju znižal za 3,8 %. Med plemenitimi kovinami je cena zlata rahlo upadla (-1,7 %), srebro pa je pridobilo okoli 2,1 %.
Denarna politika centralnih bank
V maju ni bilo zasedanj centralnih bank v Ameriki, Evropi in Veliki Britaniji. Centralne banke so tudi v maju skrbno spremljale podatke o inflaciji in gospodarski rasti.
Ameriška centralna banka je obrestne mere letos ohranila na nespremenjeni ravni, pri čemer je v komunikaciji ponovno izpostavila, da inflacija sicer upada, vendar počasneje od pričakovanj. Takšen razvoj ohranja potrebo po restriktivni denarni politiki, čeprav se dinamika zaostrovanja umirja.
Evropska centralna banka prav tako letos ni posegla v obrestne mere. Poudarek ostaja na spremljanju inflacijskih gibanj in šibkejši gospodarski aktivnosti v Evro območju, kjer se rast ohranja na nizkih ravneh. Kombinacija zmerno povišane inflacije in nizke rasti tako še naprej predstavlja izziv za monetarno politiko.
Centralna banka Anglije je nadaljevala podobno politiko in ohranila obrestne mere nespremenjene. Odločevalci pri tem poudarjajo previdnost, saj inflacijski pritiski ostajajo nad ciljnimi ravnmi.
Rast cen obveznic
Obvezniški trgi so bili v maju pozitivni. Znižanje cen energentov je omililo skrb glede zviševanja inflacijskih pritiskov. Kreditni pribitki so se znižali, kar je odražalo povečano pripravljenost za prevzemanje tveganja.
Indeks vrednosti evropskih državnih obveznic se je v mesecu maju zvišal za 1,1%. Indeks vrednosti evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa se je v maju zvišal za 0,9 %. Na gibanje cen podjetniških obveznic so vplivali nižji kreditni pribitki in znižanje krivulje donosnosti državnih obveznic.
Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice je bila konec meseca maja v višini 2,9 %, donosnost slovenske desetletne državne obveznice v višini 3,3 %, francoske desetletne državne obveznice 3,5% in italijanske desetletne državne obveznice 3,6 %.
Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice
V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili pozitivne mesečne donosnosti:
Dinamični podskladi:
- Javni uslužbenci: 5,21 %
- Modri dinamični: 5,24 %
Preudarni podskladi:
- Javni uslužbenci: 3,38 %
- Modri preudarni: 3,52 %
Zajamčeni podskladi:
- Javni uslužbenci: 0,98 %
- Modri zajamčeni: 0,70 %





















































































