Junij je na kapitalskih trgih minil v znamenju visoke aktivnosti, saj so razpoloženje vlagateljev istočasno krojili navdušenje nad razvojem umetne inteligence, geopolitični dogodki na Bližnjem vzhodu in okrepljeni cenovni pritiski. Čeprav sta konflikt v Iranu in zaprtje Hormuške ožine v preteklem obdobju predstavljala pomemben dejavnik tveganja, je bila večina pozornosti usmerjena v nadaljnjo rast dobičkonosnosti tehnoloških družb ter širitev uporabe umetne inteligence.

Delniški trgi so v prvi polovici meseca dosegali nove zgodovinske vrhove. Proti koncu meseca pa je sledilo nekoliko izrazitejše umirjanje rasti, zlasti pri proizvajalcih polprevodnikov in drugih podjetjih, povezanih z razvojem umetne inteligence. Ameriški borzni indeksi so junij sklenili z mešanimi rezultati. Evropski trgi pa so se medtem soočali z geopolitičnimi tveganji in vplivom strožje denarne politike, vendar so kljub zahtevnejšemu okolju dosegli nadpovprečne donosnosti. Ljubljanska borza je kljub povečani nestanovitnosti v tujini nadaljevala pozitiven trend ter dosegla nove rekordne vrednosti, predvsem po zaslugi nadpovprečne rasti delnic Petrola in Luke Koper.

Makroekonomski podatki

Makroekonomski kazalniki so tudi v juniju pošiljali mešana sporočila. Ameriški trg dela je ponovno presegel pričakovanja analitikov, saj je bilo maja ustvarjenih 172 tisoč novih zaposlitev, stopnja brezposelnosti pa se je obdržala pri nizkih 4,3 %. Navedeni podatki potrjujejo trdnost ameriškega gospodarstva, hkrati pa zmanjšujejo možnosti za skorajšnje znižanje obrestnih mer.

Pritisk inflacije se je med mesecem ohranil. Letna stopnja rasti cen v ZDA je dosegla 4,2 %, pri čemer so največ prispevale podražitve energentov in prehranskih izdelkov, medtem ko je jedrna inflacija ostala občutno nižja pri 2,9 %. V evrskem območju je inflacija maja znašala 3,2 %, predvsem zaradi višjih stroškov energije. Sočasno so kazalniki gospodarske aktivnosti opozarjali na nadaljnje ohlajanje evropskega gospodarstva, saj se je skupni PMI znižal na 48,5 točke, kar nakazuje blago krčenje gospodarske dejavnosti. Najizrazitejše poslabšanje razmer je bilo zaznati v Nemčiji in Franciji.

Monetarna in fiskalna politika

Junij je prinesel več pomembnih ukrepov največjih centralnih bank. Evropska centralna banka je po daljšem premoru ponovno zvišala depozitno obrestno mero za četrt odstotne točke, na 2,25 %. Tudi japonska centralna banka je nadaljevala z normalizacijo politike ter ključno obrestno mero zvišala na 1,0 %, kar je najvišja raven v več desetletjih. Ameriška centralna banka obrestnih mer ni spreminjala, je pa pod vodstvom novega guvernerja Kevina Warsha ubrala bolj zadržano in previdno komunikacijo. Zaradi tega so vlagatelji proti koncu meseca povečali pričakovanja o morebitnem dodatnem dvigu obrestnih mer v drugi polovici leta.

Poslovni rezultati podjetij in druga gospodarska dogajanja

Osrednja poslovna tema meseca je ostala umetna inteligenca. Podjetja iz polprevodniškega sektorja ter ponudniki infrastrukture za umetno inteligenco so še naprej izkazovali izredno rast prihodkov in dobičkov. Med najbolj izpostavljenimi dogodki je bil največji IPO v zgodovini družbe SpaceX, katerega uspešen začetek trgovanja je dodatno podžgal optimizem v tehnološkem segmentu. Kljub temu so se ob koncu meseca pojavljala vse številčnejša vprašanja glede upravičenosti visokih vrednotenj podjetij, povezanih z umetno inteligenco. Močni poslovni rezultati tehnoloških družb sicer še naprej podpirajo zanimanje vlagateljev za ta del trga.

Plemenite kovine in druge surovine

Na surovinskih trgih je največ pozornosti pritegnil padec cen nafte. Zaradi napredka v pogajanjih med Združenimi državami in Iranom ter pričakovanj o ponovni vzpostavitvi normalnega prehoda skozi Hormuško ožino se je cena severnomorske nafte Brent spustila pod 75 ameriških dolarjev za sod. Cena ameriške lahke nafte pa je ob koncu meseca zdrsnila celo pod 70 dolarjev. Cenejši energenti so zmanjšali bojazen pred nadaljnjim stopnjevanjem inflacijskih pritiskov in pozitivno vplivali na razpoloženje na finančnih trgih.

Na drugi strani so plemenite kovine dodatno izgubile del svoje privlačnosti kot varno zatočišče. Tako zlato kot srebro sta v juniju opazno izgubila na vrednosti ter izbrisala pomemben del predhodno ustvarjenih donosov.

Vlagatelji med optimizmom in zadržanostjo

Junij je tako ponovno razkril nasprotje med močnim optimizmom glede potenciala umetne inteligence in vse večjo zadržanostjo vlagateljev glede vrednotenj, inflacijskih gibanj ter prihodnjih potez centralnih bank. Čeprav se delniški trgi še vedno nahajajo v bližini rekordnih ravni, se krepi število opozorilnih dejavnikov, ki nakazujejo na možnost povečane nihajnosti trgov in zahtevnejšega investicijskega okolja v preostanku leta.

Junijske mesečne donosnosti (v EUR)

Delniški trgi

• Svetovni delniški indeks MSCI: +1,3 %
• Ameriški indeks S&P 500:  +1,2 %
• Tehnološki indeks Nasdaq: -0,6 %
• Evropski indeks Euro Stoxx 600:  +2,5 %
• Slovenski indeks SBITOP: +1,1 %

Obvezniški trgi

Tečaji evropskih državnih in podjetniških obveznic:

• Državne obveznice: +0,4 % (zahtevane donosnosti: 10-letne ZDA dvig na 4,47 % oz. za tri bazične točke, 10-letne nemške padec na 2,86 % oz. za sedem bazičnih točk)
• Podjetniške obveznice z investicijsko boniteto: +0,4 %

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili pozitivne mesečne donosnosti:

Dinamični podskladi:

• Javni uslužbenci: +1,4 %
• Modri dinamični: +1,3 %

Preudarni podskladi:

• Javni uslužbenci: +0,9 %
• Modri preudarni: +0,9 %

Zajamčeni podskladi:

• Javni uslužbenci: +0,5 %
• Modri zajamčeni: +0,3 %

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre