Prvo polletje leta 2026 je bilo za finančne trge izjemno dinamično. Vlagatelji so se soočali z več pomembnimi dogodki, ki so vplivali tako na pričakovanja glede gospodarske rasti in inflacije kot tudi na gibanje delniških in obvezniških trgov. Med najpomembnejšimi dejavniki so bili trgovinski spori, geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, odločitve centralnih bank ter rast pomena umetne inteligence v gospodarstvu.

Geopolitične napetosti in trgovinske vojne

Dogajanje na finančnih trgih so letos najbolj zaznamovale geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu. Konflikt med Iranom in zahodnimi državami ter motnje v Hormuški ožini so v prvem delu leta povzročili močno rast cen energentov in povečano volatilnost na surovinskih trgih. V maju pa se je položaj začel umirjati, saj so se okrepila pričakovanja o diplomatski rešitvi spora. Posledično je cena nafte močno upadla, kar je prispevalo k znižanju inflacijskih pričakovanj in izboljšanju razpoloženja na finančnih trgih.

Centralne banke ostajajo previdne

Prvo polletje je potekalo v znamenju previdne denarne politike. Ameriška centralna banka obrestnih mer ni spreminjala.  Pred investitorji je nastopala z previdno komunikacijo. Letna stopnja rasti cen v ZDA je v juniju dosegla 4,2 %, pri čemer so največ prispevale podražitve energentov in prehranskih izdelkov, medtem ko je jedrna inflacija ostala nižja pri 2,9 %.

Evropska centralna banka se je po obdobju zniževanja obrestnih mer približala bolj nevtralni denarni politiki. Junija je ponovno nekoliko zaostrila monetarne pogoje zaradi vztrajnih inflacijskih pritiskov in dvignila temeljno obrestno mero za 0,25% na vrednost na 2,4 %. V evrskem območju je letna inflacija v juniju znašala 2,8 %, predvsem zaradi višjih stroškov energije.

Tudi japonska centralna banka je nadaljevala z normalizacijo politike ter ključno obrestno mero zvišala na 1,0 %, kar je najvišja raven v več desetletjih.

Rast delniških trgov spodbujena z  visokimi dobički tehnoloških podjetij

Prvo polovico leta so zaznamovala visoka nihanja na delniških trgih. Vlagatelji so se soočali z negotovostjo glede trgovinskih politik, geopolitičnih napetosti in prihodnjih odločitev centralnih bank, vendar so se trgi skozi večino obdobja izkazali za presenetljivo odporne. Svetovni delniški Delniški indeks MSCI World je v  valuti evro v prvi polovici letošnjega leta pridobil 11,3 %.

V prvem polletju letošnjega leta so bili največji zmagovalci lastniki  delnic tehnoloških podjetij. Močna rast prihodkov podjetij, povezanih z umetno inteligenco, polprevodniki in digitalizacijo, je podpirala rast ameriških delniških indeksov. Kljub občasnim korekcijam so vlagatelji še naprej pripravljeni plačevati visoka vrednotenja za podjetja, za katera pričakujejo dolgoročne koristi od razvoja umetne inteligence. V  letošnjem polletju so delnice iz svetovnega sektorskega indeksa informacijske tehnologije dosegle  rast v višini  20,3 %.

Po turbulentnem začetku drugega četrtletja zaradi vojne v Iranu so globalni delniški trgi večino izgub uspeli nadoknaditi. Ameriški delniški indeksi so se vrnili blizu rekordnih ravni, pozitivno pa so presenetili tudi delniški trgi Japonske in trgov v razvoju.

Geografsko so pozitivno izstopali delniški trgi v Aziji in na trgih v razvoju. Japonski indeks delnic Nikkei 225 je  pridobil 38 %, MSCI Emerging markets pa 22 %. 

Evropski delniški trgi so beležili nekoliko bolj zmerno rast, vendar so kljub šibkejši gospodarski aktivnosti ostali v pozitivnem območju v višini 8,2%.  Podporo trgom so predstavljali predvsem nižji stroški financiranja in izboljšano razpoloženje vlagateljev.

Posebnosti slovenskega finančnega trga

Slovenski kapitalski trg je v prvem polletju 2026 izstopal po svoji odpornosti in stabilnosti. Slovenski delniški indeks SBITOP je polletje zaključil z rastjo v višini 19,8 %.

Medtem ko so svetovni delniški trgi zaznavali povečano volatilnost zaradi trgovinskih sporov, geopolitičnih napetosti in sprememb pričakovanj glede denarne politike, je Ljubljanska borza nadaljevala pozitiven trend ter dosegala nove rekordne ravni. K ugodni donosnosti so največ prispevale delnice največjih slovenskih družb, predvsem iz finančnega, farmacevtskega in energetskega sektorja.

Posebnost slovenskega trga ostaja visoka dividendna donosnost številnih uveljavljenih družb. V okolju, kjer so depozitne obrestne mere še vedno relativno nizke, so delnice podjetij z redno dividendno politiko ostale privlačne tako za domače kot tudi za tuje vlagatelje. Stabilni poslovni rezultati bank, zavarovalnic in izvozno usmerjenih podjetij so dodatno podpirali zanimanje za slovenske delnice.

Pozitiven obrat na obvezniških trgih

Pomembna značilnost prvega polletja je bil tudi pozitiven premik na obvezniških trgih. Po obdobju visokih obrestnih mer v preteklih letih so vlagatelji začeli vse bolj pričakovati postopno normalizacijo denarne politike.

Obvezniški trgi so se na te spremembe večinoma odzivali umirjeno, pri čemer so evropske državne obveznice v prvem polletju beležile pozitivne donose v višini 1,25 %, evropske podjetniške obveznice z investicijsko oceno pa pozitivne donose v višini 1,33%.

Ob izboljšanem razpoloženju so se zniževali tudi kreditni pribitki podjetniških obveznic, kar kaže na večjo pripravljenost vlagateljev za prevzem tveganja.

Gibanje cen energentov in vpliv na inflacijo

Na energetskih trgih je bilo prvo polletje zelo razgibano. Zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu so cene energentov v mesecu marcu porasle za 51% , vendar je maja in junija sledil izrazit popravek navzdol. Cena nafte se je znižala za približno 34 %, saj so se okrepila pričakovanja o umiritvi razmer med ZDA in Iranom, hkrati pa so se pojavili znaki nekoliko šibkejšega globalnega povpraševanja.

Nižje cene energentov so prispevale k zmanjšanju inflacijskih pritiskov in izboljšanju pričakovanj glede prihodnjih ukrepov centralnih bank. Prav umirjanje inflacije ostaja eden ključnih dejavnikov, ki bo vplival na gibanje finančnih trgov tudi v drugi polovici leta.

Pomen dolgoročnega varčevanja

Prvo polletje 2026 je ponovno pokazalo pomen dolgoročnega pristopa k varčevanju. Čeprav so posamezni dogodki, kot so trgovinske vojne ali geopolitični konflikti, povzročili kratkoročne padce trgov, so se finančni trgi razmeroma hitro prilagodili novim okoliščinam. Varčevalci, ki ostajajo disciplinirani in ohranjajo dolgoročen pogled, so bili nagrajeni z nadaljnjo rastjo vrednosti naložb.

Obenem je polletje še enkrat potrdilo prednosti razpršitve naložb med različne regije in naložbene razrede. Pozitivne donose so namreč prispevale tako delniške kot tudi obvezniške naložbe.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V prvem polletju 2026 so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili pozitivne donosnosti:

Dinamični podskladi:

Preudarni podskladi:

Zajamčeni podskladi:

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre

Kaj lahko pričakujemo v drugi polovici leta?

V drugi polovici leta bodo vlagatelji največ pozornosti namenjali razvoju geopolitičnih dejavnikov, zlasti na Bližnjem vzhodu, razvoju trgovinskih odnosov med največjimi svetovnimi gospodarstvi , gibanju inflacije in prihodnji usmeritvi centralnih bank.

Osnovni scenarij finančnih trgov ostaja zmerno pozitiven. Gospodarska rast v ZDA ostaja solidna, inflacija se postopoma umirja, podjetniški dobički pa ostajajo na visokih ravneh. Kljub temu pa po močni rasti delniških trgov v zadnjih letih ni mogoče izključiti obdobij povečane volatilnosti, zato bo za vlagatelje še naprej pomembna ustrezna razpršitev in dolgoročna usmerjenost portfeljev.