Mesec julij je na finančnih trgih minil v znamenju povečane razpršenosti donosov med posameznimi regijami, sektorji in naložbenimi razredi. Razpoloženje vlagateljev so zaznamovali nadaljnja negotovost glede geopolitičnih tveganj, inflacije in gibanje cen energentov. Globalna gospodarska slika ostaja neenotna. Na eni strani ameriško gospodarstvo še naprej kaže relativno odpornost, na drugi strani pa višje cene energentov, trgovinske napetosti in geopolitična tveganja povečujejo negotovost glede prihodnje gospodarske aktivnosti.

V juliju je Mednarodni denarni sklad v napovedih za svetovno gospodarstvo poudaril, da globalno rast hkrati oblikujeta dva nasprotna dejavnika: negativni vpliv vojne na Bližnjem vzhodu ter pozitiven vpliv investicijskega cikla, povezanega z umetno inteligenco. Globalna gospodarska rast naj bi v letu 2026 znašala 3,0 %, globalna inflacija pa naj bi se začasno zvišala na 4,7 %, predvsem zaradi višjih cen energentov in motenj v dobavnih verigah.

Delniški trgi z mešanimi rezultati

Globalni delniški trgi so v juliju beležili precej neenotna gibanja. Delniški indeks MSCI World  se je v evrih znižal za 0,2 %. Širši ameriški delniški indeks S&P 500 je mesec julij zaključil rahlo negativno, z 0,1-odstotnim padcem. Tehnološki Nasdaq pa je izgubil 3,2 %. Na drugi strani je evropski indeks STOXX Europe 600 pridobil 1,2 %.

Med večjimi regijami so negativno izstopali azijski trgi. Japonski indeks Nikkei 225 se je v evrih znižal za 8,1 %, indeks MSCI Emerging Markets pa za 3,3 %. Kitajski indeks CSI 300 je v evrih izgubil 7,9 %, kar kaže na povečano previdnost vlagateljev do azijskih trgov in trgov v razvoju.

Slovenski delniški trg je bil med pozitivnimi izjemami. Indeks SBITOP je v juliju pridobil 7,5 %, s čimer je močno presegel večino razvitih in razvijajočih se trgov. K rasti so največ prispevale delnice največjih slovenskih družb. Delnice Luke Koper so v juliju pridobile 21,0 %, delnice Pozavarovalnice Sava 13,8 %, delnice Telekoma Slovenije 12,7 %, delnice  Petrola 11,7 %.

Sektorsko so največ pridobile delnice energije in financ

Na svetovni ravni so največ pridobile delnice energetskih družb, ki so zrasle za 12,6 %, kar je bilo povezano z močnim odbojem cen nafte in plina. Pozitivno so izstopale tudi finančne družbe, ki so pridobile 6,4 %.

Nasprotno je bil v juliju pod pritiskom tehnološki sektor. Svetovni indeks informacijske tehnologije  MSCI World je v evrih izgubil 4,2 %. Vlagatelji so v juliju del dobičkov iz tehnoloških delnic prenesli v bolj ciklične in energetske sektorje.

V Ameriki so na delnice močno vplivale objave poslovnih rezultatov in napovedi poslovanja. Med posameznimi ameriškimi tehnološkimi delnicami so bila gibanja zelo različna. Delnice Microsofta so v juliju pridobile 24,5 %, delnice Amazona 13,9 %. Na drugi strani so delnice Tesle izgubile 26 %, delnice podjetja Applied Materials 29,8 %, delnice podjetja Infineon pa 24,1 %.

Močan odboj cen energentov

Na surovinskih trgih je bil julij izrazito pozitiven. Širši indeks Bloomberg Commodity je pridobil 7,2 %. Največjo rast so dosegle cene energentov. Cena ameriške surove nafte WTI se je zvišala za 21,8 %, cena nafte Brent pa za 23,6 %. Cena evropskega zemeljskega plina na nizozemski borzi se je zvišala za 36,0 %.

Rast cen nafte in evropskega plina je bila povezana z geopolitičnimi tveganji ter zaskrbljenostjo glede oskrbe z energenti. Evropska centralna banka je ob julijski odločitvi opozorila, da so cene energentov ostale občutno višje od ravni pred konfliktom na Bližnjem vzhodu in da ostaja negotovost glede njihovega vpliva na inflacijo visoka.

Med plemenitimi kovinami je zlato v juliju pridobilo 1,0 %, srebro pa se je znižalo za 1,7 %. Rast cene zlata je bila skladna s povečanim povpraševanjem po varnejših naložbah v okolju geopolitične negotovosti, medtem ko je srebro zaostajalo zaradi šibkejših pričakovanj glede industrijskega povpraševanja.

Centralne banke ostajajo previdne

Ameriška centralna banka je na julijskem zasedanju obrestno mero ohranila nespremenjeno v razponu med 3,5 % in 3,75 %. Odločitev ni bila enotna, saj so trije člani glasovali za zvišanje obrestne mere, kar kaže na povečano zaskrbljenost dela odbora glede vztrajne inflacije.

V poročilu ameriške centralne banke je bilo poudarjeno, da gospodarska aktivnost ostaja solidna, trg dela stabilen, inflacija pa še vedno povišana glede na 2 % cilj. To pomeni, da bo ameriška denarna politika še naprej odvisna predvsem od novih podatkov o inflaciji, zaposlenosti in gospodarski aktivnosti.

Evropska centralna banka je 23. julija ohranila vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,25 %, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 2,40 %, mejna posojilna obrestna mera pa pri 2,65 %. Svet ECB je poudaril, da ne daje vnaprejšnjih zavez glede prihodnje poti obrestnih mer ter da bo odločitve sprejemal na podlagi prihodnjih podatkov.

Evropska centralna banka je ob julijskem zasedanju izpostavila, da ostaja negotovost glede cen energentov visoka ter da celoten inflacijski vpliv energetskega šoka še ni viden v celoti.

Obvezniški trgi pod pritiskom višjih donosnosti

Obvezniški trgi so bili v juliju negativni. Indeks evropskih državnih obveznic se je znižal za 1,7 %, indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa se je znižal za 1,0 %.

Glavni razlog za padec cen obveznic je bila rast zahtevanih donosnosti. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je zvišala za 35 bazične točke na 3,21 %, donosnost slovenske 10-letne državne obveznice za 30 bazičnih točk na 3,53 %, ameriške 10-letne državne obveznice pa za 27 bazičnih točk na 4,74 %.

Rast donosnosti je bila posledica višjih cen energentov, previdne komunikacije centralnih bank in večje negotovosti glede prihodnjih inflacijskih gibanj.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili naslednje mesečne donosnosti:

Dinamični podskladi:

Preudarni podskladi:

Zajamčeni podskladi:

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre