Avgust je na finančnih trgih minil v znamenju novih rekordov na delniških trgih, izjemnih poslovnih rezultatov podjetij ter vse večje pozornosti, usmerjene k naraščajočemu ameriškemu javnemu dolgu in rasti zahtevanih donosnosti državnih obveznic. Razpoloženje vlagateljev je bilo večino meseca pozitivno, saj so umirjanje inflacije v ZDA, pričakovanja o nespremenjeni denarni politiki FED-a in nadaljnja rast dobičkov podjetij relativno močno podpirali povpraševanje po delnicah v prvi polovici meseca.  A hkrati so se krepile skrbi glede dolgoročne vzdržnosti ameriških javnih financ, saj je ameriški javni dolg presegel 40 tisoč milijard dolarjev, zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic pa so dosegle najvišje ravni po svetovni finančni krizi in začetku vojne Rusije proti Ukrajini.

Na evropskih trgih so vlagatelji spremljali mešano gospodarsko okrevanje in možnosti nadaljnjega zaostrovanja denarne politike ECB, Ljubljanska borza pa kljub rahlemu popravku izkazuje visoko donosnost v letošnjem letu ter ostaja med uspešnejšimi delniškimi trgi v Evropi.

Makroekonomski podatki

Makroekonomski podatki so v avgustu nakazovali postopno umirjanje inflacijskih pritiskov, hkrati pa tudi prve znake ohlajanja ameriškega gospodarstva. Julija je ameriško gospodarstvo nepričakovano izgubilo približno 23 tisoč delovnih mest, kar je zmanjšalo verjetnost dodatnega zaostrovanja monetarne politike v Združenih državah. Letna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, se je v juliju malenkostno znižala na 3,4 %, medtem ko je kasnejša objava jedrnega PCE inflacijskega kazalnika za julij znašala 3,3 % na letni ravni in s tem ostala nespremenjena.

V Evropi so gospodarski kazalniki ostajali mešani. Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju ponovno zabeležilo skromno rast v višini 0,3 %, v povprečju se je izboljšalo tudi poslovno razpoloženje podjetij. Kljub temu ostajajo evropska gospodarstva občutljiva na višje stroške energije in financiranja, kar omejuje hitrejše okrevanje gospodarske aktivnosti.

Monetarna in fiskalna politika

Vse več vlagateljev je v začetku avgusta začelo pričakovati, da septembra Fed ne bo dvignil obrestni mer. K temu so prispevali šibkejši podatki s trga dela, umirjanje inflacije in previdnejša gospodarska pričakovanja z začetka meseca, kar pa se je spremenilo v drugi polovici in proti koncu meseca, ko je pozornost vlagateljev kot vsako leto pritegnil govor guvernerja Feda Kevina Warsha na srečanju centralnih bankirjev v Jackson Hole-u, kjer je poudaril, da inflacija ostaja previsoka in da mora nadaljevati pot proti ciljni dvoodstotni ravni. Njegov nekoliko bolj restriktiven ton je povzročil rast pričakovanj glede morebitnih prihodnjih dvigov obrestnih mer. Konec avgusta se tako pričakujeta v letu 2026 eden do dva dviga ključne obrestne mere s strani FED.

Po drugi strani so se v evrskem območju stabilneje krepila pričakovanja, da bi ECB lahko nadaljevala z zaostrovanjem monetarne politike že na naslednjem zasedanju v septembru. Konec avgusta trgi pričakujejo do konca leta 2026 dva dviga obrestne mere ECB, prvega že na septembrskem rednem zasedanju.

Pomemben dejavnik meseca je bila tudi ameriška fiskalna politika. Zaradi hitre rasti javnega dolga in visokih zahtevanih donosnosti državnih obveznic je ameriško finančno ministrstvo napovedalo okrepitev programov odkupovanja dolgoročnih obveznic, s katerimi želi zmanjšati stroške zadolževanja države. Čeprav je ukrep začasno pomiril obvezniške trge, ostajajo pomisleki glede dolgoročne vzdržnosti ameriških javnih financ.

Poslovni rezultati podjetij in druga gospodarska dogajanja

Sezona objav poslovnih rezultatov je prinesla eno najmočnejših obdobij rasti dobičkov ameriških podjetij v zadnjih letih. Podjetja iz indeksa S&P 500 so v povprečju poročala o približno 50-odstotni rasti dobička na delnico in s tem presenetila napovedi v povprečju za slabih 25 %, pri čemer so nadpovprečno prispevala tehnološka podjetja in družbe, povezane z umetno inteligenco. V Evropi je rast dobičkov nekoliko nižja, a kljub temu nadpovprečno visokih 32 %, kar pa ni bilo toliko presenetljivo.

Posebno pozornost je pritegnila Nvidia, ki je ponovno presegla pričakovanja vlagateljev, saj so se prihodki in dobiček več kot podvojili. Tudi druga tehnološka podjetja nadaljujejo agresivne naložbe v podatkovne centre, računalniško infrastrukturo in razvoj naprednih modelov umetne inteligence, čeprav hkrati ostajajo odprta ključna vprašanja o dolgoročni donosnosti teh projektov.

Plemenite kovine in druge surovine

Avgust je zaznamovalo izrazito zvišanje povpraševanja po plemenitih kovinah. Cena zlata se je v enem mesecu zvišala za skoraj 10 % (merjeno v USD), k čemer so prispevali naraščajoči pomisleki glede ameriškega javnega dolga in napovedani fiskalni ukrepi odkupovanja obveznic daljših ročnosti, oslabitev ameriškega dolarja ter povečana negotovost glede dolgoročnih gospodarskih in geopolitičnih razmer.

Na energetskih trgih so cene nafte ostale razmeroma visoke zaradi nadaljnjih motenj v regiji Perzijskega zaliva, še vedno omejenega pretoka skozi Hormuško ožino kot tudi stopnjevanja sankcij proti Iranu in državam, ki gospodarsko sodelujejo z njim. Poleg tega so se v Evropi še naprej zviševale tudi cene zemeljskega plina, kar krepi zaskrbljenost glede energetske oskrbe pred prihajajočo zimo, saj so zaloge povrhu tega podpovprečno zapolnjene v višini okrog 63 % kapacitete skladiščenja.

Optimizem na delniških trgih ob vse izrazitejših tveganjih

Avgust je tako zaznamovalo nadaljevanje optimizma na delniških trgih, ki so ga pomembno podpirali rekordni dobički podjetij. Hkrati se vse bolj izražajo tudi tveganja, povezana z visokimi obrestnimi merami in zahtevanimi donosnostmi obveznic, rastjo javnega dolga in vzdržnostjo obsežnih investicijskih ciklov.

Donosnosti finančnih trgov v avgustu (v EUR)

Delniški trgi

Obvezniški trgi

Tečaji evropskih državnih in podjetniških obveznic:

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili mešane mesečne donosnosti:

Dinamični podskladi:

Preudarni podskladi:

Zajamčeni podskladi: