Varčevanje je lažje, ko vemo, za kaj varčujemo. Zato ni nič čudnega, da ljudje z zastavljenimi varčevalnimi cilji dokazano privarčujejo več in hitreje od tistih brez. Glavna pomanjkljivost varčevanja brez cilja je, da privarčevan denar lahko zelo hitro porabimo v druge namene. Varčevalne cilje delimo na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje.
Kratkoročno varčujete za izkušnje in dobrine. Varčevanje za kratkoročne cilje je običajno najlažje, saj od nas zahteva najmanjši vložek časa in napora, hkrati pa imamo občutek, da je cilj dosegljiv in otipljiv. Sem uvrščamo varčevanja za potovanje, izobraževanje, nov gospodinjski aparat ali avto. Pri varčevanju za kratkoročne cilje je ključno, da imate hiter in enostaven dostop do prihrankov.
Običajno gre za bolj zahtevne cilje, kot je na primer nakup nepremičnine. Tu se pri varčevanju pojavi več izzivov, saj zaradi rastočih cen težje ocenimo, koliko denarja bomo potrebovali za nakup, hkrati pa je ta potisnjen v prihodnost in manj otipljiv. Ker moramo za tovrstni cilj biti pripravljeni vztrajati dlje časa, je dobro, da ga poskušamo v mislih narediti čimbolj stvarnega (npr. čim bolj pogosto si poksušamo predstavljati življenje v novem stanovanju, kako ga bomo opremili, kakšen občutek nam bo vzbujalo ipd.). Pri tem varčevalnem cilju je pomembno, da si poleg samega varčevanja zagotovimo čim boljše obresti.
Eden najpomembnejših dolgoročnih ciljev je varčevanje za življenje po upokojitvi. Daljše kot je obdobje varčevanja, z nižjimi mesečnimi zneski lahko varčujemo. Denarja, ki ga potrebujemo kratkoročno, ne vlagamo v vrednostne papirje. Denarja, ki ga dolgoročno vlagamo (npr. za upokojitev) pa ne hranimo na banki, zato je ena od najlažjih oblik dolgoročnega varčevanja dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je pravzaprav varčevanje v pokojninskih skladih. To pogosto nudi najboljše razmerje med tveganjem oz. donosnotjo in varnostjo prihrankov.
Ključno je, da pri varčevanju vztrajamo, ne glede na to, za katero obliko varčevanja se odločimo. Statistika je na naši strani, saj Slovenci sodimo med najbolj varčne v Evropi in se med državami Evropske unije po varčnosti redno uvrščamo na najvišja mesta. Ni treba, da imamo glede zneska, ki ga privarčujemo, slabo vest. Kot zapiše nemški finančni svetovalec Bodo Schäfer: »Varčevanje je plačevanje samemu sebi. Vendar brez discipline ne gre: varčevanja ne odlagajte v prihodnji čas, začnite danes.«
Varčevalni računi in bančni depoziti so primerni za varčevanje, ki traja od 6 mesecev do 3 let. Svoj denar pri banki vežete za določeno obdobje, banka pa vam nato plača obresti po vnaprej znani obrestni meri. Varčevanje na banki je varno, izplačilo je namreč garantirano s strani države. Obrestne mere pa so izredno nizke.
Primerni so za dolgoročno varčevanje, ki traja vsaj 10 let. Denar vlagateljev se nalaga v različne naložbe. Varčevanje v skladih predstavlja alternativo klasičnemu investiranju v delnice in obveznice kot varčevanju na bankah. Največje slabosti vzajemnih skladov so nesodelovanje pri upravljanju skladov, veliko število različnih skladov, visoki stroški in dejstvo, da donosi niso zajamčeni.
Varčevanje z vlaganjem v vrednostne papirje, kriptovalute in številne druge finančne instrumente, ki jih je na trgu vedno več, zahtevajo veliko znanja in časa. Ker so najbolj donosni produkti navadno tudi tisti, kjer vrednost najbolj niha, veliko tvegamo. Če področja ne spremljamo dovolj dobro, je bolje, da svoje prihranke pustimo v upravljanje finančnim strokovnjakom.
Primerna so za tiste, ki bi radi po svoji smrti poskrbeli za svoje potomce ali druge dediče, zraven pa tudi privarčevali. Gre za kombinacijo varčevanja in zavarovanja. Dejansko pa je ugodneje, da sklenete vsak produkt posebej. Preverite kdaj je smiselno skleniti življenjsko zavarovanje, kakšne oblike imate na voljo in kaj morate premisliti ob sklenitvi, da bo vaše zavarovanje kar najbolj ustrezalo vašim potrebam in zmožnostim.
Kljub imenu, je dodatno pokojninsko zavarovanje pravzaprav varčevanje v pokojninskih skladih. Vplačate toliko, kot vam dopušča proračun, varčevanje pa lahko kadarkoli tudi prekinete. Varčujete zase in si prihranke izplačujete po upokojitvi, do konca življenja. Pri Modri prihranke investiramo v naložbe, ki vam zagotavljajo višje donosnosti v času, ko je upokojitev še daleč in visoko varnost prihrankov v času pred upokojitvijo (z garantiranim donosom). Gre za edino varčevanje, ki ga spodbuja tudi država. Zato za vplačila dobite posebno davčno olajšavo in zato nižjo dohodnino ali celo vrnjen denar. Ugodna je tudi davčna obravnava rent.
Nepremičnine so primerne za vlagatelje, ki varčujejo dolgoročno in sredstev ne potrebujejo prej kot v 10 letih. Čeprav veljajo za eno najstabilnejših investicij pa imajo tudi svoje šibke plati. Začetni vložek v tako investicijo je izjemno visok, vlagatelji pa pogosto spregledajo “skrite” stroške, ki nastajajo na račun vzdrževanja in obnove.
Stara modrost govori, da ni pametno nositi vseh jajc v isti košari. Enako velja za varčevanje. Pomembno je, da s kombinacijo različnih oblik varčevanja dosežete pravo razmerje med tveganjem oz. donosnostjo in varnostjo prihrankov. Za lažjo odločitev razmislite, katere oblike varčevanja so vam dostopne ter kakšne so vaše prioritete in varčevalni cilji.
Kljub temu, da smo po naravi precej varčni, po raziskavi iz leta 2015 redno varčuje zgolj 14,6 % Slovencev, skoraj enakemu deležu (14,9 %) pa pogosto primanjkuje sredstev za pokrivanje osnovnih stroškov. Slaba tretjina (27,8 %) vse dohodke porabi za potrebe gospodinjstva, večini med nami (42,7 %) pa uspe privarčevati zgolj občasno. V primerjavi z ostalimi državami članicami EU so v letu 2015 več privarčevali le še na Švedskem in v Nemčiji, najbolj zapravljiva pa so bila gospodinjstva na Cipru in v Latviji.
Slovenci se najpogosteje odločamo za naslednje načine varčevanja: varčevanje na banki, varčevanje “v nogavici” oz. doma, naložbeno življenjsko zavarovanje, klasično življenjsko zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje in vlaganje v vzajemne sklade. Od teh najbolj prednjači varčevanje na banki (24,6 %), druga najbolj priljubljena oblika varčevanja pa sta varčevanje doma (15 %) in naložbeno življenjsko zavarovanje (14,9 %). Manj priljubljene oblike varčevanja so klasično življenjsko zavarovanje (10,3 %), dodatno pokojninsko zavarovanje (9,1 %) in vlaganje v vzajemne sklade (7,9 %).
Slovenci varčujemo predvsem iz dveh razlogov: za varnost v prihodnosti ter za nepredvidene stroške in nakupe. V največji meri torej varčujemo, da bi si zagotovili finančno varnost in neodvisnost. V manjši meri varčujemo za to, da bi si lahko privoščili stvari ali doživetja (23,1 %) ter za večje predvidene stroške (17 %). Med varčnimi Slovenci se jih manj odloča varčevati za dopust (14,4 %), še manjši delež pa za reševanje stanovanjskega problema (9,9 %). Strokovnjaki menijo, da bomo v prihodnosti Slovenci privarčevali še več, za kaj bomo porabili prihranke pa je odvisno od naših varčevalnih ciljev, ki se nenehno spreminjajo.
Pri načrtovanju varčevanja je pomembno, da znate hitro oceniti, katere naložbe ustrezajo ciljem, ki ste si jih zadali. Če vas zanima, kakšno pričakovano donosnost morate zasledovati, da svoj vložek podvojite v določenem številu let, vam ni potrebno izvajati kompleksnih enačb ali mrzlično iskati orodij za delo s preglednicami. Čas podvojitve vrednosti naložbe namreč lahko čez palec izračunate zgolj s pomočjo števila 72. Pravilo 72 je računanje s približki na način, da mora biti produkt zahtevane donosnosti in obdobja, v katerem se bo ob predpostavki, da se bo zahtevana donosnost tudi realizirala, podvojil, čim bližje številu 72.
Pravilo 72 najbolje pokažemo na primeru.
Ko nam je pomembno časovno obdobje: Svoj vložek želimo podvojiti v denimo 7 letih. Zato iskati naložbe s približno 10,3-odstotno pričakovano donosnostjo, saj je 72 / 7 približno 10,3 oziroma je 10,3 x 7 približno 72.
Ko želimo oceniti donosnost naložbe: Denarna sredstva smo naložili v naložbo, ki ima pričakovano 2-odstotno letno donosnost. Svoj vložek bomo podvojili v približno 36 letih, saj je 72 / 2 enako 36 oziroma je 36 x 2 = 72.
V zgornjih primerih gre seveda za približke, ki so uporabni samo v primeru, ko pri roki nimamo ustreznega orodja in želimo na hitro oceniti zasledovano donosnost ali časovno obdobje. Kako veliko napako naredimo pri ocenjevanju pa je odvisno od pričakovane donosnosti. Z naraščanjem pričakovane letne donosnosti – zlasti na ravni nad 20 % – se močno poveča tudi napaka ocene. Ta pri 30 % pričakovani letni donosnosti znaša 9,2 %, pri 50 % pričakovani letni donosnosti pa kar 15,8 %, zato se pred odločitvijo še vedno velja posvetovati s kalkulatorjem ali strokovnjakom. Tako bo pot do varčevalnih ciljev bolj pregledna in jasna.
Lina živijo! Kakšen nasvet bi dala nekomu, ki razmišlja o delu v kontaktnem centru? Kaj lahko pričakuje?
Živijo! 😊 Delo v kontaktnem centru zagotovo ni dolgočasno, je razgibano in vsak dan ti prinese nove izzive. Na splošno je delo s strankami prijetno delo, ki pa ga ni sposoben opravljati vsak.
Obvezna »oprema« je prijaznost, komunikativnost, strokovnost, odzivnost, pripravljenost pomagati in še bi lahko naštevala.
Seveda obstaja več vrst ljudi zato mora biti svetovalka v kontaktnem centru pripravljena tudi na konfliktne situacije, ki jih mora znati obvladovati. Ljudje včasih potrebujejo samo nekoga, ki jim prisluhne, pa čeprav svoje mnenje izražajo nekoliko agresivno. Nikakor pa svetovalka ne sme biti hitre jeze in vzkipljiva, saj bi v tem primeru prišlo do nepotrebnih konfliktov.
Osebe v kontaktnem centru so tudi tiste, ki morajo obvladati vsa področja delovanja v podjetju in morajo biti pripravljeni na stalna izobraževanja.
Na trenutke je delo naporno, ampak vse se poplača z zadovoljstvom strank, ki so res hvaležne za trud in pomoč.
Kakšne prednosti prinaša delo v kontaktnem centru pri Modri?
Prednost je to, da se dela samo od ponedeljka do petka, da smo vikende in praznike lahko doma z družino. Veliko mi pomeni tudi, da je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja pri Modri dobro urejeno s certifikatom družini prijazno podjetje. Prav tako sem tukaj nabrala ogromno izkušenj, ogromno novih znanj, ki jih iz leta v leto samo še nadgrajujem.
Katera so najpogostejša vprašanja naših strank?
Vprašanja strank so včasih kratka, drugič obsežna. Nekateri potrebujejo zgolj pomoč pri vpisu v spletni portal e.Modra.si, kjer preverijo stanje sredstev, spet drugi želijo celovito obravnavo ob upokojitvi. Najpogosteje odgovarjamo na vprašanja kot so:
Velikokrat usmerim stranke tudi na našo spletno stran, kjer imamo pripravljene odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja.
Kateri je tvoj najljubši del dneva in zakaj?
Kavica in malica. Takrat lahko s sodelavci malo poklepetamo in se sprostimo, da lahko potem polni energije nadaljujemo z delom. 😊
Vedno nasmejana, zanesljiva, strokovna, odzivna in prijazna. Ni presenetljivo, da si prejela že toliko pohval. Bi lahko kakšno izpostavila, ki ti je še posebej ostala v spominu?
Ufff, pohval sem res dobila že kar nekaj. 😊 Težko bi kakšno posebej izpostavila, so pa v osnovi velikokrat ljudje zelo presenečeni, da na splošno številko dobijo prijazno osebo, ki jim je pripravljena pomagati. Velikokrat se zgodi, da se potem do konca urejanja zavarovanja ali izplačevanja obračajo direktno name ali celo svojim sodelavcem priporočijo mene kot zavzeto agentko, ki naredi in razloži vse tako, da tudi »navadni ljudje« to razumejo.
Zadovoljna gospa Lucija na levi in naša Lina na desni strani slike.
Enkrat je gospod v poslovalnici želel stvari urejati z moškim svetovalcem; ker je bil ta zaseden, se je moral obrniti name. Seveda sem ga z veseljem sprejela, mu predstavila in razložila vse, kar ga je zanimalo in na koncu dobila pohvalo, da sem porušila vse njegove stereotipe o tem, da ženske o financah nimamo pojma. 😊
Vsak dan se trudim, da sem najboljša jaz in to me žene naprej.
Delovni časi v kontaktnih centrih se lahko razlikujejo, saj nekateri kontaktni centri nudijo storitve 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar lahko vključuje delo v izmenah ali ob vikendih. Delo se prav tako razlikuje od vrste organizacije, bodisi gre za podjetje v prodaji, podpori, zagotavljanju storitev, finančni sektor, zdravstvo ali druga področja in vrsto stikov s strankami kot so osebni obiski, telefonski klici, elektronska pošta, spletni klepet v živo, socialni mediji ali drugi komunikacijski kanali.
Narava dela od svetovalk zahteva sposobnost večopravilnosti, saj je potrebno hitro odgovarjati na vprašanja, nuditi informacije in s strokovnim pristopom reševati težave strank. Svetovalec je prav tako neposredno odgovoren za reševanje težav, s katerimi se soočajo stranke.
Za zagotavljanje kakovostnih storitev je stalno izobraževanje in usposabljanje svetovalcev ključnega pomena.
Svetovalec mora dobro poznati izdelke ali storitve, ki jih podjetje ponuja in biti sposoben strankam zagotoviti informacije ter razložiti njihove lastnosti in prednosti. Le tako se lahko ohranja visoka raven storitev in zadovoljstvo strank.
Svetovalec mora biti vljuden, potrpežljiv in odziven ter se truditi, da potrebe in pričakovanja strank izpolni v celoti.
K zadovoljstvu strank pogosto najbolj pripomorejo mehke veščine svetovalcev.
Naloga svetovalca je tudi natančno dokumentiranje vseh interakcij s strankami. To omogoča podjetju, da sledi zgodovini komunikacij s strankami in zagotavlja dosledno storitev.
Zelo pomembno je tudi sodelovanje svetovalca z drugimi oddelki v podjetju, saj prenašajo povratne informacije strank, ki pripomorejo k izboljšanju produktov, storitev in samih procesov v podjetju.
Pri Modri se zavedamo, da imajo svetovalci v kontaktnem centru eno ključnih vlog, saj so stični člen med podjetjem in strankami.
Zagotavljati morajo visoko raven storitev, saj imajo neposreden vpliv na izkušnje strank in ugled podjetja. Pomembno vplivajo na zadovoljstvo in zaupanje obstoječih strank ter pridobivanje novih.
Star rek pravi, da dober glas seže v deveto vas. Ponosni smo, da imamo tako uigrano ekipo svetovalk in svetovalcev, ki med seboj zelo dobro sodelujejo in se znajo kljub stresnemu delu vedno nasmejati. Spoznajte našo svetovalko Lino, ki smo ji zastavili nekaj vprašanj. Preberi pogovor z Lino.
Vas zanima koliko časa bo trajalo, da pri določeni donosnosti podvojite vloženi znesek? Ali pa kakšno pričakovano donosnost morate zahtevati, da svoj vložek podvojite v določenem času?
Običajno je najprimernejše orodje za iskanje odgovorov na zgornji vprašanji finančni kalkulator ali pa kakšno izmed orodij za delo s preglednicami. Oboje imamo danes na voljo tudi na mobilnem telefonu. Gre pa tudi hitreje, brez brskanja po telefonu, kalkulatorju ali računalniku. Pri računanju na pamet si lahko pomagamo s pravilom 72.
Ljudje, ki si postavijo varčevalne cilje, običajno privarčujejo več.
Gre za preprosto računanje s približki. Če vas zanima, kakšna naj bo pričakovana donosnost naložbe, da svoj vložek podvojite v določenem številu let, lahko čez palec izračunate s pomočjo števila 72. Na enak način lahko izračunate, koliko let morate varčevati, če poznate letno donosnost naložbe, v katero bi vložili svoje prihranke.
Najbolje, da si pogledamo dva preprosta primera, v katerih lahko uporabimo omenjeno pravilo.
Ko nam je pomembno časovno obdobje: Svoj vložek želimo podvojiti v denimo 7 letih. Iščemo naložbe s približno 10,3-odstotno pričakovano donosnostjo, saj je 72 / 7 približno 10,3 oziroma je 10,3 x 7 približno 72.
Ko želimo oceniti donosnost naložbe: Denarna sredstva smo naložili v naložbo, ki ima pričakovano 2-odstotno letno donosnost. Svoj vložek bomo podvojili v približno 36 letih, saj je 72 / 2 enako 36 oziroma je 36 x 2 = 72.
V zgornjih primerih gre seveda za približke, ki so uporabni samo v primeru, ko pri roki nimamo ustreznega orodja in želimo na hitro oceniti zasledovano donosnost ali časovno obdobje.
Kako veliko napako bomo naredili pri ocenjevanju, je odvisno od pričakovane donosnosti.
Z naraščanjem pričakovane letne donosnosti – zlasti na ravni nad 20 odstotkov – se močno poveča tudi napaka ocene. Ta pri 30 odstotni pričakovani letni donosnosti znaša 9,2 odstotkov, pri 50 odstotni pričakovani letni donosnosti pa kar 15,8 odstotkov.
Zato se pred odločitvijo še vedno velja posvetovati s kalkulatorjem ali strokovnjakom. Tako bo pot do varčevalnih ciljev bolj pregledna in jasna.