December 2024 je na finančnih trgih zaznamovalo več pomembnih dogodkov, ki so vplivali na gibanje kapitalskih trgov, državnih in podjetniških obveznic ter drugih naložbenih razredov.
Prva polovica meseca je bila zaznamovana z nadaljevanjem povolilne evforije, zlasti v tehnološkem sektorju, po izvolitvi novega ameriškega predsednika. Njegovi napovedani ukrepi obetajo višjo gospodarsko rast, hkrati pa povečujejo tveganje višje inflacije. Inflacija v ZDA je ostala odporna na višje obrestne mere, kar je decembra povzročilo nadaljnje zvišanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic. Jedrna inflacija za november je znašala 3,3 %, splošna pa 2,7 % na letni ravni, kar ostaja bistveno nad želeno raven.
K rasti delniških tečajev v začetku meseca je pripomogel tudi tradicionalni pojav decembrske rasti delnic, znan kot “Santa Claus Rally”. V drugi polovici meseca pa je presenetila ameriška centralna banka (FED), ki je napovedala manjše reze ključne obrestne mere v letu 2025, kot se je pričakovalo. To je bilo povezano z višjimi inflacijskimi tveganji in oceno, da so trenutni nivoji obrestnih mer že blizu nevtralnih za stabilno delovanje gospodarstva. Negotovost je okrepilo tudi tveganje zaustavitve ameriške administracije zaradi presežene dovoljene meje zadolževanja, ki pa je bilo kot v preteklosti rešeno v zadnjem trenutku. Nenazadnje se je proti koncu koledarskega leta zaznalo tudi unovčevanje dobičkov nekaterih investitorjev.
Prva je v decembru po pričakovanjih spustila svojo ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk Evropska centralna banka (ECB), sledila je z enakim rezom FED, ki pa je kot uvodoma omenjeno močneje presenetila kapitalske trge z napovedjo manjših rezov v letu 2025.
Pričakovanja so se tako spustila za dva reza v letu 2025 po njenem zasedanju, kar je sprožilo znotraj istega dneva dodatne močne poraste zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic (dvoletna denimo za dobrih 10 bazičnih točk), močnejši kratkoročni upad delniških tečajev (delniški indeks S&P 500 denimo od vrha do dna zabeležil upad v višini več kot tri odstotke, merjeno v USD) ter porast ameriškega dolarja (za skoraj 1,5 odstotka napram EUR). Napoved FED za jedrno inflacijo za leto 2025 se je denimo dvignila za 0,2 odstotni točki na 2,5 odstotka na letni ravni, medtem ko je napoved rasti realnega BDP bila določena na 2,1 odstotka.
Tečaji evropskih državnih in podjetniških obveznic so se v decembru znižali:
Z vidika zahtevanih donosnosti, so se te nemškim državnim obveznicam v mesecu decembru zvišale na pretežnem delu krivulje v povprečju za okrog 25 bazičnih točk, gledano na ročnostih od enega leta dalje, saj so se zahtevane donosnosti do enega leta nekoliko znižale v luči pričakovanih nadaljnjih rezov Evropske centralne banke. Na 10-letni ročnosti se je tako zahtevana donosnost nemške državne obveznice ustalila konec meseca na slabih 2,4 odstotka. Podobno, a bolj dinamično v luči uvodoma opisanega dogajanja, so se gibale državne obveznice ZDA, tako da je zahtevana donosnost konec meseca znašala na 10-letnem delu krivulje slabih 4,6 odstotke. Vrednost šestmesečnega Euriborja se je po drugi strani zopet znižala, in sicer za okrog 10 bazičnih točk na slaba 2,6 odstotka.
Indeks surovin Bloomberg Commodity je v decembru zrasel za 0,6 %, medtem ko je cena zlata upadla za 0,7 %.
Kljub negativnim donosom v mesecu decembru so praktično vsi pokojninski podskladi v upravljanju dosegli izrazito nadpovprečno pozitivno letno donosnost v letu 2024, gledano za obdobje zadnjih petih let.
V mesecu novembru je na svetovne finančne trge najbolj vplivalo dogajanje v ZDA. Izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA je pozitivno vplivala na vrednost ameriških delnic in ameriškega dolarja ter negativno na gibanje cen ameriških obveznic.
Investitorji v ameriške obveznice so bili sprva zaskrbljeni, da bodo napovedane politike z davčnimi olajšavami in carinami dvignile inflacijo in zvišale državni dolg. Zahtevana donosnost desetletne državne ameriške obveznice se je v prvi polovici novembra zvišala za 20 bazičnih točk. Po objavi ugodnih podatkov o inflaciji in izjavah novega finančnega ministra, da ne bo dopustil pretiranega zadolževanja, se je donosnost desetletne državne ameriške obveznice znižala za 30 bazičnih točk.
Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v novembru v povprečju pridobile 7,4 % vrednosti. Njihova rast v prvih enajstih mesecih letošnjega leta je v povprečju znašala kar 25,7 %. Širši indeks ameriških delnic S&P 500 se je v dolarjih v novembru zvišal za 5,7 %, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 6,2 % svoje vrednosti. Po objavi rezultatov volitev v ZDA se je zvišala tudi vrednost ameriškega dolarja, v mesecu novembru se je vrednost povišala za 2,9 %.
Na pozitivno gibanje delniških trgov so vplivali tudi dobri poslovni rezultati ameriških podjetij. Dobički podjetij so v tretjem kvartalu povprečno zrastli za 7 % in presegli pričakovanja analitikov.
Cene evropskih delnic merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600 so se v novembru zvišale za 1 %, pri čemer se je slovenski delniški indeks SBITOP zvišal za 1,3 %.
Izidi volitev v ZDA so negativno vplivali na gibanje delniških trgov držav v razvoju. Indeks delnic razvijajočih se držav MSCI EM je v novembru izgubil 3,7 % vrednosti.
Države Evropske unije so v tretjem kvartalu na letni ravni v povprečju ustvarile pozitiven bruto družbeni proizvod v višini 0,8 %, Nemčija pa zaradi strukturnih težav gospodarstva le 0,1 % pozitivno rast bruto družbenega proizvoda.
Makroekonomska slika Evrope se še naprej poslabšuje zaradi nižje konkurenčnosti številnih evropskih podjetij. Največjo izgubo novih naročil beležijo podjetja iz avtomobilskega sektorja, ki se soočajo z visoko konkurenco podjetij iz azijskih držav.
Upadanje gospodarske aktivnosti v Evropi kažejo tudi napovedi merjene z indeksom PMI, ki se je v novembru znižal na vrednost 48,1. Vrednost indeksa PMI pod 50 prikazuje zniževanje aktivnosti glede na pretekli mesec.
V Evropi so bile cene obveznic manj volatilne. Investitorji so pričakovali nadaljnje zniževanje obrestnih mer, kar je pozitivno vplivalo na gibanje cen obveznic.
Indeks vrednosti evropskih državnih obveznic se je v mesecu novembru zvišal za 2,3 %, indeks vrednosti evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa se je v novembru zvišal za 1,6 %.
Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice je bila konec meseca novembra 2,1 %, donosnost do dospetja slovenske desetletne državne obveznice 2,8 %, donosnost do dospetja francoske desetletne državne obveznice pa v višini 2,9 %.
Centralne banke še vedno vodijo stimulativne monetarne politike. Centralni banki ZDA in Velike Britanije sta v novembru ponovno znižali temeljno obrestno mero za 0,25 %. Tudi za Evropsko centralno banko se pričakuje da bo v decembru znižala temeljno obrestno mero za 0,25 %.
Na stimulativne politike centralnih bank ugodno vplivajo podatki o splošni inflaciji, ki se je v oktobru v evro območju znižala na vrednost 2 %, v ZDA pa na vrednost 2,6 %.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v mesecu novembru pozitivno poslovali.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 3,95 %, medtem, ko je Modri dinamični podsklad pridobil 3,69 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 2,84 %. Prav tako je Modri preudarni podsklad pridobil 2,78 %.
Pozitivne donose sta ustvarila tudi zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 1,09 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je zvišala za 0,96 %.
Dogajanje na finančnih trgih v oktobru je bilo zaznamovano z nekoliko močnejšim porastom zahtevanih donosnosti obveznic, posledično padcem njihovih cen, rastjo delniških tečajev v ZDA ter negativno mesečno donosnostjo delniških trgov v Evropi. Tržni udeleženci so bili v tem mesecu še posebej občutljivi na poslovne objave družb za tretje četrtletje, razmer na Bližnjem Vzhodu in s tem povezanim gibanjem cen surovin ter inflacijskih pričakovanj kot tudi seveda pričakovanj glede prihajajočih predsedniških volitev v ZDA.
K pozitivnemu sentimentu in pripravljenosti investitorjev do prevzemanja tveganja v ZDA so poleg uvodoma omenjenih dejavnikov pomembno prispevali tudi tamkajšnji spodbudni makroekonomski podatki, predvsem objava s trga dela o porastu števila zaposlenih v zasebnem sektorju za 254 tisoč (pričakovano 150 tisoč). Poleg številnih spodbudnih makroekonomskih objav so prihajali tudi spodbudni poslovni rezultati družb za tretje četrtletje, ki so v povprečju presegali pričakovanja analitikov. Vse omenjeno je vplivalo na nižja pričakovanja tržnih udeležencev glede načrtovanega nadaljnjega rahljanja monetarne politike v ZDA.
Kljub temu se v letošnjem letu še vedno pričakujeta dve znižanji ključne obrestne mere v skupni višini 0,5 odstotne točke. Kljub nižjim pričakovanjem glede nadaljnjih rezov obrestnih mer centralnih bank so se nekoliko povišala inflacijska pričakovanja, kar je dodatno prispevalo k višanju zahtevanih donosnosti obveznic in s tem povezanim upadom njihovih cen, kar velja tako za Evropo kot ZDA.
V Evropi smo spremljali zasedanje Evropske centralne banke, tokrat v Sloveniji, ki je po pričakovanjih znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke. Tržni udeleženci pričakujejo še eno takšno znižanje v mesecu decembru. Objave družb v Evropi niso bile tako pozitivne in spodbudne, da bi bistveno vplivale na agresivnejšo vlaganje v delniške naložbe, poleg tega tudi ni bilo makroekonomskih objav, ki bi močneje in pozitivno presenetile. Strukturni problemi Evrope, še posebej Nemčije, ostajajo enaki in se še nekoliko poglabljajo, kar je očitno tudi iz najavljene namere avtomobilskih gigantov kot je Volkswagen o zapiranju tovarn in odpuščanju delavcev. Evropska komisija je v oktobru potrdila uvedbo carin na kitajske avtomobile, kar bi lahko v luči kitajskih povračilnih ukrepov dodatno poslabšalo obete nemške avtomobilske industrije in nekaterih drugih sektorjev v Evropi.
Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v tem mesecu v povprečju pridobile za 0,5 odstotka vrednosti, tako da znaša sedaj njihova letošnja rast v povprečju 17 odstotkov. V ozadju tega dogajanja je širši indeks ameriških delnic S&P 500 porastel za 1,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za dobra 2 odstotka, oboje merjeno v evrih. Slabše so se odrezale v povprečju cene evropskih delnic, merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600, saj je le-ta zabeležil 3,3 odstotni upad v mesecu oktobru, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP porastel za 1,3 odstotka.
Tečaji evropskih državnih kot tudi podjetniških obveznic so se v mesecu oktobru znižali, in sicer državni v povprečju za 1 odstotek, medtem ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno znižali za okrog 0,3 odstotka.
Zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic v mesecu oktobru so se zvišale na pretežnem delu krivulje v povprečju za okrog 25 bazičnih točk, gledano na ročnostih od dveh let dalje, saj so se zahtevane donosnosti do dveh let nekoliko znižale v luči pričakovanih rezov centralnih bank. Na 10-letni ročnosti se je tako zahtevana donosnost nemške državne obveznice ustalila konec meseca na okrog 2,4 odstotka.
Podobno, a bolj dinamično, so se gibale državne obveznice ZDA, tako da je zahtevana donosnost konec meseca znašala na 10-letnem delu krivulje 4,3 odstotka. Vrednost šestmesečnega Euriborja se je po drugi strani znižala, in sicer za okrog 25 bazičnih točk na dobra 2,9 odstotka.
V oktobru se je močna rast indeksa surovin Bloomberg Commodity iz prejšnjega meseca ustavila, saj je njegova vrednost upadla za 2,2 odstotka, cena zlata pa se je zvišala za dobre 4 odstotke.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v oktobru zabeležili mešane mesečne donosnosti.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 2,03 %, Modri dinamični podsklad pa 2,01 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,08 %, Modri preudarni podsklad pa 1,23 %.
Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev je ostala nespremenjena, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je znižala za 0,05 %.
V mesecu septembru so na finančne trge najbolj vplivale politike centralnih bank. V skladu s pričakovanji so temeljno obrestno mero znižale evropska, ameriška in švicarska centralna banka.
Evropska centralna banki je znižala temeljno obrestno mero za 0,6% na vrednost 3,65%, ameriška centralna banka za 0,5% na vrednost v območju med 4,75 % in 5,00 %, švicarska centralna banka pa je znižala temeljno obrestno mero za 0,5% in se nahaja na vrednosti 1%.
Na stimulativne politike centralnih bank so ugodno vplivali podatki o splošni inflaciji, ki se je v avgustu v evro območju znižala na vrednost 2,2%, v septembru pa na vrednost 1,8%. V ZDA se je vrednost splošne inflacije CPI v avgustu znižala na vrednost 2,5%, vrednost PCE (indeks rasti cen za potrošnike) pa na vrednost 2,2%. Centralne banke pri politikah zasledujejo ciljno inflacijo v višini 2%.
Finančne trge je pozitivno presenetila Kitajska centralna banka, ki je znižala kratkoročne obrestne mere za repo posle za 0,5% in hkrati znižala koeficient obveznih rezerv za poslovne banke. Z namenom zviševanja gospodarske rasti je vlada napovedala tudi nove fiskalne spodbude za podjetja.
Tečaji evropskih državnih obveznic so se v mesecu septembru zvišali za 1,3%, medtem ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno porastli za 1,2 %.
Zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic so se znižale v povprečju za okrog 20 bazičnih točk. Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice je bila konec meseca v višini 2,1 %, donosnost do dospetja slovenske desetletne državne obveznice pa v višini 2,9%.
Znižanje temeljne obrestne mere ECB je vplivalo na spremembo vrednosti Euriborja. Vrednost šestmesečnega Euriborja se je v septembru znižala za 7,6% na končno vrednost v višini 3,1%.
Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v povprečju pridobile 0,8 % vrednosti. Njihova rast v prvih devetih mesecih letošnjega leta je v povprečju znašala 16,2 %.
Nadaljuje se velika razlika v gospodarski rasti ZDA in evro območja. V ZDA je bila objavljena letna rast bruto družbenega produkta v višini 3%, v evro območju pa le v višini 0,6%. Širši indeks ameriških delnic S&P 500 se je v septembru v dolarjih zvišal za 2%, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 2,7% svoje vrednosti. Cene evropskih delnic merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600 so se znižale za 0,4%, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP ostal skoraj nespremenjen.
Izjemno rast v višini 21% so dosegle delnice kitajskih podjetij iz indeksa CSI300 po objavi stimulativnih ukrepov kitajske centralne banke in vlade.
Za 4,4 % se je zvišala vrednost indeksa surovin Bloomberg Commodity. Cena zlata se je zvišala za 5,2 %, cena srebra pa za 7,9%. Nadaljuje se volatilnost cene surove nafte, ki se je septembra znižala za 7,3%, v prvem tednu oktobra pa zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu porastla za 10,5%.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice poslovali pozitivno.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,16 %, medtem, ko je Modri dinamični podsklad pridobil 1,07 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,07 %. Prav tako je Modri preudarni podsklad pridobil 1,03 %.
Pozitivne donose sta ustvarila tudi zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,69 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je zvišala za 0,64 %.
Dogajanje na finančnih trgih v avgustu je bilo zaznamovano predvsem z negativnim odzivom investitorjev na začetku meseca na presenetljiv nadaljnji dvig obrestnih mer s strani japonske centralne banke in tudi zaskrbljenostjo pred močnejšim poslabšanjem gospodarskega okolja. Omenjeno je rezultiralo v relativno visokih upadih delniških tečajev, ki pa so se tekom meseca v povprečju popravili in na koncu dosegli pozitivne mesečne donosnosti.
Hkrati so se zahtevane donosnosti državnih obveznic ZDA in Nemčije dodatno spustile, saj je bilo zanimanje za njih v takšnem negotovem okolju s strani investitorjev povečano, kar pa se je prav tako umirilo tekom meseca.
K umiritvi razmer je botrovalo več dejavnikov, med drugim spoznanje investitorjev, da je bila prodajna reakcija na delniških trgih kljub vsemu pretirana in so le-ti postajali zopet agresivnejši na nakupni strani. Nadaljnje četrtletne objave poslovnih rezultatov podjetij, ki so bili v povprečju nad pričakovanji analitikov, kot tudi objave makroekonomskih podatkov, ki po eni strani niso nakazovale na bistveno močnejše poslabšanje ekonomske slike, kot se je to morda zazdelo na začetku meseca.
Hkrati pa so vseeno podpirale pričakovanja o nadaljnjem rahljanju monetarnih politik pomembnejših centralnih bank in nižanju njihovih obrestnih mer. K slednjemu je dodatno prispevala izjava guvernerja ameriške centralne banke konec meseca avgusta na rednem finančnem srečanju v ameriškem Jackson Hole, da je napočil čas za spremembo tamkajšnje monetarne politike, kar je dodatno podkrepilo pričakovanja o močnejšem znižanju ključne obrestne mere že na septembrskem zasedanju, ko bi lahko FED le-to spustil za 50 bazičnih točk.
V avgustu evropska in ameriška centralna banka nista zasedali, zato je monetarna politika obeh ostala praktično nespremenjena, so se pa še nekoliko bolj okrepila kot že omenjeno pričakovanja o prihodnjih rezih obrestnih mer. Za konec leta tržni udeleženci tako pričakujejo za ameriško centralno banko štiri znižanja v skupni višini okrog 100 bazičnih točk, k čemur so prispevala predvsem nižja tržna inflacijska pričakovanja ter objave nekaterih makroekonomskih podatkov v ZDA.
Slabši podatki iz trga dela o novih zaposlitvah delavcev v mesecu juliju od pričakovanih, in sicer za 0,2 odstotne točke. Presenetljivo višja stopnja julijske brezposelnosti, ki je znašala 4,3 odstotka kot tudi revizija o številu ustvarjenih delovnih mest za preteklo leto, ki je pokazala na več kot 800 tisoč manjše število novih zaposlitev. Gibanja cen (osnovna julijska inflacija na letni ravni v višini 2,9 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj od pričakovanj), kot tudi industrijske proizvodnje (upad za 0,6 odstotka na mesečni ravni).
Na drugi strani sta bili prodaja na drobno kot tudi prodajna dinamika na nepremičninskem trgu na mesečni ravni višji od pričakovanj. V Evropi je pozitivno presenetil podatek o nemški industrijski proizvodnji, ki je na mesečni ravni porastla za 1,4 %, še bolj pa tisti o rasti novih naročil (3,9 % mesečna rast napram pričakovanih 0,5 %), medtem ko je bila preliminarna objava avgustovske inflacije v Nemčiji na letni ravni nižja od pričakovanj (1,9 % napram pričakovanih 2,1 %). Objavljen je bil tudi podatek o rasti BDP Evroobmočja za drugo četrtletje v višini 0,6 % na letni ravni, ki je bil v skladu s pričakovanji. Za ECB se pričakuje eno znižanje obrestne mere na septembrskem zasedanju in dva do tri znižanja skupno do konca leta.
Tekom meseca avgusta so delniški tečaji predvsem skušali nadoknaditi upade iz začetka meseca in so tako na mesečni ravni ostali v povprečju nespremenjeni. Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v tem mesecu v povprečju pridobile za 0,3 % vrednosti, tako da znaša sedaj njihova letošnja rast v povprečju 15,7 %.
V ozadju tega dogajanja je širši indeks ameriških delnic S&P 500 ostal praktično nespremenjen, tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil dober odstotek svoje vrednosti, oboje merjeno v evrih. Nekoliko bolje so se odrezale v povprečju cene evropskih delnic, merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600, saj je le-ta zabeležil 1,3 % porast v mesecu avgustu, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP upadel za 2,3 %.
Tečaji evropskih državnih obveznic so se v mesecu avgustu zvišali, in sicer v povprečju za 0,4 %, medtem ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno porastli za okrog 0,3 %.
Zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic v mesecu avgustu so se znižale na pretežnem delu krivulje v povprečju za okrog 10 bazičnih točk, najmočneje na ročnostih do dveh let. Na 10-letni ročnosti se je tako zahtevana donosnost ustalila konec meseca na okrog 2,3 %.
Podobno, a malo bolj dinamično, so se gibale državne obveznice ZDA, tako da je zahtevana donosnost konec meseca znašala na 10- letnem delu krivulje 3,9 %. Vrednost šestmesečnega Euriborja se je prav tako znižala, in sicer za dobrih 20 bazičnih točk na 3,4 %.
V avgustu se je trend padanja indeksa surovin Bloomberg Commodity ustavil, saj je njegova vrednost ostala praktično nespremenjena, cena zlata pa se je zvišala za 2,3 %.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v avgustu zabeležili neizrazite in zelo podobne mesečne donosnosti.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je izgubil 0,03 %, Modri dinamični podsklad pa 0,09 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 0,08 %, Modri preudarni podsklad pa 0,02 %.
Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,2 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa za 0,15 %.
Julij in avgust pozitiven za naložbe v obveznice. Cene delnic v korekciji.
Po rasti svetovnih delniških trgov v juliju (Svetovni indeks delnic MSCI se je v juliju v evrih zvišal za 0,7%) se je v začetku avgusta zgodila korekcija delniških trgov.
Centralna banka Japonske je v začetku avgusta že drugič letos zvišala temeljno obrestno mero na 0,25 %, kar je presenetilo investitorje. Sledilo je nenadno močno zvišanje vrednosti jena v primerjavi z drugimi valutami. Višja vrednost japonske valute pomeni dražji izvoz za japonska podjetja in dražje zadolževanje tujih investitorjev v japonski valuti. Obrat v gibanju jena proti dolarju in evru je sprožil obrat t.i »carry trade« strategije.
Japonski delniški indeks Nikkei je zato v petek 2.8.2024 upadel za 5 %, v ponedeljek ob odprtju borze pa še za 12 %, kar je bil največji padec po črnem ponedeljku leta 1987. Skoraj 10 % sta v ponedeljek izgubila tudi južnokorejski in tajvanski osrednji delniški indeks.
Slabše objave s trga dela v ZDA (zahtevki za brezposelnost so se v ZDA v juliju iz 235.000 dvignili na 249.000, stopnja brezposelnosti pa se je iz 4,1 % dvignila na 4,3 %) in slabši indeks nabavnih menedžerjev PMI v ameriški predelovalni industriji v juliju (indeks je upadel na vrednost 46,8 %) so zvišali strah pred recesijo v ZDA.
Širši ameriški indeks S&P se je v avgustu znižal za 4,0 %. Prav tako se je indeks tehnoloških podjetij Nasdaq znižal za 5,3 %. Delnice evropskega indeksa Euro Stoxx Europe 600 pa beležijo 4,3 % znižanje.
Povišana volatilnost na delniških trgih je bila tudi posledica objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje. Večina podjetij je sicer presegla napovedi glede dobička, vendar so napovedala slabše poslovne rezultate v nadaljevanju leta. Najbolj so nervozni investitorji delnic tehnoloških podjetij, ki so dosegla visoke rasti cen v letošnjem letu. Delnice podjetja Amazon so se v avgustu znižale za 11,5 %, delnice Nvidie za 10,5 %, delnice podjetja Apple pa za 4,6 %.
Volatilnost delnic dvigujejo tudi zaostrene geopolitične razmere in morebitne eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko zvišale cene nafte, upočasnile transportne poti ter negativno vplivale na svetovno gospodarsko rast.
Ugodne donosnosti obveznic in pričakovanja investitorjev o zniževanju obrestnih mer so zviševale povpraševanje po obveznicah.
V juliju so se za 2,3 % zvišale cene evropskih državnih obveznic in za 1,7 % cene evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno. V avgustu se je rast nadaljevala. Državne obveznice so se zvišala za 0,6 %. Cene podjetniških obveznice pa so ostale nespremenjene. Donosnost do dospetja slovenske desetletne državne obveznice se je znižala na 2,95 %, medtem, ko znaša donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice 2,2 %.
Iz Japonske centralne banke so včeraj sporočili, da ne bodo zaostrovali denarne politike, kar je pozitivno vplivalo na svetovne delniške trge.
Guverner ameriške centralne banke (FED) je na julijskem zasedanju napovedal znižanje temeljne obrestne mere v septembru. Tudi v ECB načrtujejo znižanje obrestne mere na naslednjem zasedanju.
V nadaljevanju leta lahko pričakujemo nekoliko povišano volatilnost ob objavah makro podatkov in podatkov o poslovanju podjetij.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v mesecu juliju pozitivno poslovali.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev in Modri dinamični podsklad sta pridobila 0,42 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 0,83 %. Prav tako pa je Modri preudarni podsklad pridobil 0,66 %.
Pozitivne donose sta ustvarila tudi zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 1,1 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je zvišala za 1,29 %.
V juniju so zasedale evropska, ameriška in angleška centralna banka. Evropska centralna banka je v juniju prvič po petih letih znižala obrestno mero, ki je zdaj 4,25 %. Ameriška in angleška centralna banka na junijskem srečanju nista spreminjali temeljne obrestne mere.
V septembru letos se pričakuje še eno znižanje temeljne obrestne mere Evropske centralne banke in tudi prvo letošnje znižanje temeljne obrestne mere ameriške centralne banke, ki se nahaja v razponu med 5,25 % in 5,5 %.
Svetovni indeks delnic MSCI se je junija v evrih zvišal za 3,25 %. Delnice ameriškega indeksa S&P 500 so v dolarjih zrasle za 3,47 %, delnice evropskega indeksa Euro Stoxx Europe 600 pa so upadle za 1,3 %.
Med svetovnimi delnicami so najvišjo rast dosegle delnice iz tehnološkega indeksa Nasdaq, vrednost se jim je povečala za 6 %. Vse delnice podjetij tako imenovanih veličastnih 7 so zabeležile lepo rast. Delnice Nvidie so se v preteklem mesecu podražile kar za 12,7 %, delnice Tesle pa za 11,1 %. Skoraj desetodstotno rast sta imeli tudi delnici podjetij Amazon in Apple.
Indeks slovenskih delnic SBITOP se je v juniju zvišal za 5,2 %. Med slovenskimi podjetji je v juniju najbolj zrasla cena delnice NLB (8,1 %). Visoke rasti so dosegle tudi delnice Krke (6,1 %), Petrola (4,6 %) in Telekoma Slovenije (5 %).
Indeks evropskih državnih obveznic se je v juniju zvišal za 0,2 %, indeks evropskih podjetniških obveznic pa se je zvišal za 0,66 %.
Donosnost slovenske desetletne državne obveznice je bila ob koncu meseca junija 3,3 %, donosnost nemške desetletne državne obveznice pa 2,5 %.
Zaradi tveganj glede izida volitev v Franciji je zahtevana donosnost za francosko desetletno državno obveznico narasla za 16 bazičnih točk, na 3,29 %.
Vrednost šestmesečnega Euriborja še naprej pada in se je znižala za dodatnih 6 bazičnih točk. Ob koncu meseca junija je znašala 3, 68 %.
Najvišjo donosnost (4,4 %) ohranjajo ameriške desetletne državne obveznice.
V juniju je vrednost indeksa cen surovin Bloomberg Commodity padla za 1,9 %, kljub temu da se je nafta podražila za 5,9 %. Vrednost bakra je padla za 4,8 %, vrednost srebra pa za 2,6 %. Vrednost zlata se ni bistveno spremenila.
Na evrskem območju je bila majska letna splošna inflacija v višini 2,6 %, temeljna letna inflacija pa 2,9 %. V ZDA je bila letna splošna majska inflacija 3,2 %, temeljna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, pa 3,4 %. Ciljna raven inflacije je 2 %.
Evropsko gospodarstvo je v prvem kvartalu 2024 doseglo 0,4 % rast bruto domačega proizvoda, ameriško gospodarstvo pa v istem obdobju 1,4 % rast bruto domačega proizvoda, kar je bilo v skladu s pričakovanji.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v preteklem mesecu odlično poslovali.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 3,33 %, medtem ko je Modri dinamični podsklad pridobil 3,18 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 2,17 %. Prav tako pa je Modri preudarni podsklad pridobil 2,31 %.
Pozitivne donose sta ustvarila tudi zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,60 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je zvišala za 0,54 %.
Dogajanje na finančnih trgih v mesecu maju je bilo še naprej zaznamovano predvsem z mešanimi makroekonomskimi podatki in s tem povezanimi pričakovanji glede prihodnjega nižanja ključnih obrestnih mer glavnih svetovnih centralnih bank.
Spodbudne objave poslovnih rezultatov podjetij za prvo četrtletje, predvsem v ZDA, so v povprečju presegale pričakovanja analitikov. V sled temu se je mesec maj zaključil pozitivno za bolj tvegane naložbe kot so delnice in evropske nižje bonitetno ocenjene podjetniške obveznice. Evropske državne obveznice so zaradi nekoliko zvišanih zahtevanih donosnosti zabeležile rahel upad njihovih cen.
Kar se objav poslovnih rezultatov podjetij za prvo četrtletje tiče je za izpostaviti, da so evropska podjetja v povprečju pričakovano objavila nižje prihodke in ravni dobička od predhodnega obdobja, in sicer za 5 %. Pozitivno je presenetila povprečna raven dobička, ki je bila za skoraj 10 % višja od pričakovanj analitikov (upoštevajoč indeks Stoxx Europe 600).
Ameriška podjetja (upoštevajoč indeks S&P 500) so v povprečju objavila dobre rezultate, saj so bili prodaja in dobički v povprečju višji za 6 %. Objave dobičkov so pozitivno presenetile pričakovanja analitikov in so bile višje od le-teh za okrog 8 %.
Še posebej visoko letvico so imela postavljeno tehnološka podjetja, med katerimi se je največ pričakovalo od družbe Nvidia. Ta je pričakovanja še presegla. Od primerljivega obdobja lani je raven dobička in prihodkov na delnico višja za okrog šestkrat.
Vse omenjeno poleg spodbudnih makroekonomskih podatkov za gospodarstvo ZDA navkljub okolju višjih obrestnih mer pomembno vpliva na rast tamkajšnjih delniških tečajev.
V maju Evropska centralna banka ni zasedala, je pa ameriška centralna banka FED na svojem zasedanju pustila ključno obrestno mero nespremenjeno in se pričakovano v luči (pre)močnih makroekonomskih podatkov ni odločila za njeno znižanje.
V ZDA se do konca leta pričakuje eno do dve znižanji ključne obrestne mere, medtem ko tržni udeleženci od ECB pričakujejo dve do tri znižanji. Spričo močnejših makroekonomskih podatkov proti koncu meseca maja so se ta pričakovanja sicer nekoliko omilila.
Preliminarni podatki o stopnji inflacije za evropske države za mesec maj so pokazali, da ta pri veliki večini držav ostaja na nivojih, ki so višji od želenih slabih 2 %, kot si to želi ECB. Zaenkrat ne kažejo močnejših znakov nadaljnjega popuščanja, vsekakor tudi zaradi relativno močne rasti plač.
Jedrna inflacija za Evroobmočje je po teh predhodnih podatkih bila celo višja od pričakovanj, in sicer za 0,2 odstotne točke in je znašala 2,9 % na letni ravni. Preliminarno objavljena gospodarska rast za prvo četrtletje za Evroobmočje je bila rahlo pozitivna na četrtletni (+ 0,3 %) kot tudi letni ravni (+0,4 %) in v skladu s pričakovanji.
Podatki, ki so bili nekoliko bolj zaskrbljujoči, so vezani na industrijsko proizvodnjo, saj je ta v številnih evropskih državah upadla ali bila nižja od pričakovanj.
V ZDA so bili v maju objavljeni makroekonomski podatki v povprečju vzpodbudni. Zadnji podatki o inflaciji se gibljejo okrog 3 % (CPI 3,4 %, PCE Deflator oz. indeks cen osebne potrošnje pa 2,7 % na letni ravni), kar med drugim podpirajo tudi spodbudna dinamika v industrijskem sektorju ter nadaljnja pričakovanja o gospodarski ekspanziji tamkajšnjega gospodarstva.
V mesecu maju se je na svetovnih delniških trgih relativno močan pozitiven trend letošnje rasti tečajev nadaljeval. Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so namreč v tem mesecu v povprečju pridobile 2,7 % vrednosti in s tem nadgradile svoje letošnje rasti tečajev v povprečju na 10,6 %.
V ozadju tega dogajanja je širši indeks ameriških delnic S&P 500 pridobil za okrog 3,2 %, tehnološki indeks Nasdaq pa za 4,7 % svoje vrednosti, oboje merjeno v evrih.
Nekoliko manj so v povprečju porastle cene evropskih delnic, merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600, saj je le-ta zabeležil 2,6 % porast v mesecu maju, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP porastel za 5,2 %.
Tečaji evropskih državnih obveznic so se v mesecu maju zopet malenkostno znižali, in sicer v povprečju za 0,1 %, medtem ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno porastli za okrog 0,3 % predvsem na račun nadaljnjega nižanja kreditnih pribitkov in krajše povprečne zapadlosti glede na državne obveznice.
Zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic so porastle na pretežnem delu krivulje v povprečju za slabih 10 bazičnih točk. Upadle so zgolj na ročnostih do enega leta v povprečju prav tako za 10 bazičnih točk. Na 10-letni ročnosti se je tako zahtevana donosnost ustalila konec meseca na okrog 2,66 %.
Nasprotno so državne obveznice ZDA beležile upade zahtevanih donosnosti od 15 do 20 bazičnih točk, tako da je zahtevana donosnost konec meseca maja znašala na 10- letnem delu krivulje 4,5 %. Vrednost šestmesečnega Euriborja se je prav tako znižala, in sicer za 5 bazičnih točk na 3,75 %.
V maju se je zopet zvišala vrednost indeksa surovin Bloomberg Commodity, in sicer za 1,3 %, vendar z visoko volatilnostjo znotraj meseca. Poganjano predvsem s strani gibanja cen industrijskih kovin, ki so v veliki meri odvisne tudi od kitajske gospodarske aktivnosti in s tem povezanega dogajanja na tamkajšnjem nepremičninskem trgu. Cena zlata se je v maju zvišala za 1,8 %.
V opisanih razmerah so vsi pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v maju zabeležili pozitivne mesečne donosnosti.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,41%, Modri dinamični podsklad pa 1,49%.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,12%, Modri preudarni podsklad pa 1,14%.
Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,58%, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa za 0,59%.
Dogajanje na finančnih trgih v mesecu aprilu je bilo zaznamovano z makroekonomskimi kazalci in s tem povezanimi pričakovanji glede prihodnjega nižanja ključnih obrestnih mer glavnih svetovnih centralnih bank. V nekoliko manjši meri so k temu pripomogli tudi solidni poslovni rezultati podjetij v Evropi in ZDA, ki so v povprečju za prvo letošnje četrtletje presegli pričakovanja analitikov.
V ZDA je bil namreč objavljen podatek o marčevski splošni inflaciji CPI v višini 3,5 % na letni ravni ter 0,4 % na mesečni ravni. Kar je za 0,1 odstotne točke nad pričakovanji. Enako presenečenje velja za jedrno inflacijo, kar je sprožilo domneve investitorjev, da pričakovana znižanja ključne obrestne mere niso osnovana v takšni meri in da bo le-ta ostala dalj časa na višjih nivojih. To je sprožilo zvišanja zahtevanih donosnosti obveznic ter upad tečajev delnic. Omenjenega gibanja tečajev ni bistveno spreobrnila niti vnaprejšnja objava podatkov o rasti BDP za ZDA, ki je znašala za prvo četrtletje 1,6 % in bila tako nižja od pričakovanj, a v ozadju z nekoliko presenetljivo nadvse močno domačo potrošnjo.
V Evropi so pozitivno presenečali anketni podatki nabavnih managerjev PMI in v povprečju za Evroobmočje nakazujejo na rahlo rast gospodarske aktivnosti, predvsem na račun storitvenih dejavnosti ter splošne aktivnosti v perifernih članicah Grčije, Španije in Italije. Raven inflacije v Evroobmočju pa je v povprečju ostala nespremenjena in v skladu s pričakovanji v višini 2,4 % na letni ravni.
Od glavnih centralnih bank je v mesecu aprilu zasedala Evropska centralna banka, ki pa ni spreminjala svoje monetarne politike in tako še naprej ostaja po pričakovanjih restriktivna. Prvo znižanje njene ključne obrestne mere se pričakuje v letošnjih poletnih mesecih, na strani ameriške centralne banke FED pa proti koncu letošnjega leta.
Na svetovnih delniških trgih se je močan pozitiven trend letošnje rasti v povprečju vsaj začasno ustavil. Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so namreč v tem mesecu v povprečju izgubile 2,9 % vrednosti in s tem znižale svoje letošnje rasti tečajev v povprečju na slabih 8 %. V ozadju tega dogajanja je širši indeks ameriških delnic S&P 500 izgubil za 3,1 %, tehnološki indeks Nasdaq pa za 3,4 % svoje vrednosti. Nekoliko manj so v povprečju upadle cene evropskih delnic, merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600, saj je le-ta zabeležil 1,5 % upad v mesecu aprilu, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP upadel za 2,4 %. Kljub temu vsi omenjeni indeksi še vedno beležijo občutne pozitivne rasti v tekočem letu.
Tečaji evropskih državnih obveznic so se v mesecu aprilu znižali v povprečju za 1,4 %, medtem, ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno upadli za 0,9 %. V ozadju tega je porast zahtevanih donosnosti državnih obveznic, pri čemer so zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic v mesecu aprilu zvišale od 20 do 30 bazičnih točk. Na 10-letni ročnosti se je le-ta ustalila konec meseca na 2,6 %. Nekoliko višji porast so beležile državne obveznice ZDA, katerih zahtevana donosnost konec meseca aprila znaša na 10- letnem delu krivulje slabe 4,7 %. Vrednost šestmesečnega Euribor-ja se je po drugi strani še nekoliko znižala, in sicer za 5 bazičnih točk na 3,8 %.
V aprilu se je zopet zvišala vrednost indeksa surovin Bloomberg Commodity, in sicer za 2,2 %, predvsem na račun relativno robustne gospodarske aktivnosti navkljub restriktivnim monetarnim politikam centralnih bank in nadaljnji grožnji eskalacije na Bližnjem Vzhodu ter s tem povezanega višjega geopolitičnega tveganja. Cena zlata se je v aprilu zvišala za 2,5 %.
Čeprav so vsi pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice glede na zgoraj opisane okoliščine v aprilu zabeležili negativne mesečne donosnosti, so le-ti upadli manj od splošnih obvezniških in delniških trgov.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,64 %, Modri dinamični podsklad pa 1,71 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,27 %, Modri preudarni podsklad pa 1,37 %.
Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je znižala za 0,55 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa za 0,60 %.
Svetovni indeks delnic MSCI se je v marcu v evrih zvišal za 3,2 %. Delnice ameriškega indeksa S&P 500 so se zvišale za 3,1 %, delnice evropskega indeksa Euro Stoxx Europe 600 so se zvišale za 3,6 %. Zelo visoko rast so dosegle slovenske delnice iz indeksa SBITOP, njihova vrednost se je povišala za 3,9 %.
Ugodne donosnosti obveznic in pričakovanja investitorjev o zniževanju obrestnih mer so zviševale povpraševanje tudi po obveznicah. V marcu so se za 1 % zvišale cene evropskih državnih obveznic, cene evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno so se zvišale za 1,2 %.
Donosnost do dospetja slovenske desetletne državne obveznice je bila ob koncu meseca marca 3 %, donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice pa 2,3 %. Znižala se je vrednost šestmesečnega euriborja na 3,85 %.
V marcu se je zvišala vrednost indeksa surovin Bloomberg Commodity za 2,9 %. Cena zlata se je v marcu zvišala za 9 %, cena surove nafte za 6,3 % predvsem zaradi povišanih geopolitičnih tveganjih na Bližnjem vzhodu.
V marcu so zasedale ameriška, evropska, angleška, švicarska in japonska centralna banka. Temeljno obrestno mero je za 0,25 % znižala le švicarska centralna banka. Japonska centralna banka je sprejela zgodovinsko odločitev in temeljno obrestno mero zvišala iz -0,1 % na 0,1 %. Ostale centralne banke obrestnih mer niso spreminjale, so pa napovedale zniževanje obrestnih mer v letošnjem letu, če se bo inflacija zniževala glede na napovedi.
Temeljna obrestna mera pri ameriški centralni banki ostaja v območju med 5,25 % in 5,50 %, pri evropski centralni banki v višini 4,5 % in pri angleški centralni banki v višini 5,25 %.
Na evrskem območju je bila februarska letna splošna inflacija v višini 2,6 %, temeljna letna inflacija pa se je znižala na 3,1 %. V ZDA je bila letna splošna februarska inflacija 3,2 %, temeljna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, pa 3,8 %.
Evropska centralna banka je napovedala znižanje splošne inflacije letos na 2,3 % in rast bruto družbenega proizvoda v višini 0,6 %. Ameriška centralna banka je napovedala splošno inflacijo ob koncu letošnjega leta v višini 2,4 % in rast bruto domačega proizvoda v višini 2,1 %.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v mesecu marcu odlično poslovali.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 2,88 %, medtem, ko je Modri dinamični podsklad pridobil 2,78 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,99 %. Prav tako pa je Modri preudarni podsklad pridobil 1,95 %.
Pozitivne donose sta ustvarila tudi Zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,77 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je zvišala za 0,73 %.
Ponovno so v ospredje stopile ameriške tehnološke delnice, ki so v februarju pridobile 6,6 odstotka (v evrih). Širši indeks ameriških delnic S&P 500 je pridobil 5,7 odstotka, ponovno pa so močno pridobile tudi japonske delnice, ki so se podražile za 5,8 odstotka in presegle rekordno vrednost iz leta 1989.
Februarja ponovno v ospredju ameriške tehnološke delnice s 6,6 odstotkov rasti (v evrih).
Februar sta zaznamovala predvsem dva dogodka:
1. Podatek o ameriški inflaciji za mesec januar je pokazal na višjo mesečno rast cen življenjskih potrebščin od pričakovane. Na letni ravni je ta znašala 3,1 odstotka, med tem ko je bila pričakovana rast 2,9 odstotka. Posledično se je rast cen delnic rahlo zaustavila.
2. Drugi dogodek, na katerega je bila osredotočena svetovna finančna javnost, pa je bila objava poslovnih rezultatov družbe Nvidia.
Nvidia postala tretje najvrednejše podjetje na svetu: v februarju potrojila svoje prihodke, rast dobička na delnico dosegla skoraj 500 odstotkov.
Rezultati Nvidie so s potrojitvijo prihodkov in rastjo dobička na delnico v višini skoraj 500 odstotkov močno navdušili in tečaj delnice dodatno pognali navzgor. Vrednost delnice je od začetka leta pridobila izjemnih 66 odstotkov in s tržno kapitalizacijo več kot dva tisoč milijard ameriških dolarjev postala tretje najvrednejše podjetje na svetu. Bolj vredni sta le podjetji Apple in Microsoft.
Negativno so se v februarju pravzaprav gibali le tečaji obveznic. Razloga sta dva, ki pa sta med seboj povezana. Inflacija očitno ne pada tako hitro kot je bilo pričakovati, posledično pa se spreminjajo pričakovanja glede nižanja obrestnih mer centralnih bank na obeh straneh Atlantika.
Dvignili sta se zahtevani donosnosti ameriške in evropskih državnih obveznic.
Če so trgi še ob začetku leta pričakovali, da bo ameriška centralna banka letos sedemkrat znižala obrestno mero, so trenutno pričakovanja spustili na štirikrat. Posledično sta se zvišali zahtevani donosnosti ameriške in tudi evropskih državnih obveznic. Zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se je letos zvišala iz 3,88 na 4,2 odstotka, zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice pa iz dveh odstotka na 2,38 odstotka.
Skladi v upravljanju Modre tudi v mesecu februarju zabeležili pozitivne donosnosti.
Najvišje donosnost sta dosegla dinamična podsklada; Dinamični podsklad javnih uslužbencev v višini 2,89 odstotka, Modri dinamični pa v višini 2,88 odstotka.
Sledita preudarna podsklada; Preudarni podsklad javnih uslužbencev v višini 1,86 odstotka, Modri preudarni podsklad pa v višini 1,82 odstotka.
Glede na konzervativno naložbeno politiko sta relativno visoke pozitivne donosnosti dosegla tudi zajamčena podsklada. Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev v višini 0,3 odstotka, Modri zajamčeni podsklad pa v višini 0,38 odstotka.
Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so januarja pridobile 3,2 %. Čeprav je bilo še naprej veliko pozornosti usmerjene na ameriške tehnološke delnice, je tokrat več pridobil splošni indeks ameriških delnic S&P 500 (+ 3,6 %). Indeks ameriških tehnoloških delnic NASDAQ je pridobil 3 %.
Evropske delnice so pridobile 1,9 %, visokih 6,4 % rasti pa so zabeležile japonske delnice, katerih vrednost se je močno približala rekordni vrednosti, doseženi davnega decembra 1989.
Japonske delnice so v januarju zabeležile kar 6,4 % rasti. Njihova vrednost se je močno približala rekordni vrednosti, doseženi decembra 1989.
Ameriška centralna banka FED je na januarskem zasedanju sicer odločno namignila, da v mesecu marcu obrestne mere še ne bo znižala. Prav gotovo je tako hitro ne bo znižala niti Evropska centralna banka ECB. A omenjene napovedi rasti trgov niso zaustavile.
Delniške trge so še naprej poganjala pričakovanja o zniževanju obrestnih mer v bližnji prihodnosti, dobri rezultati poslovanja podjetij in podatki s trga dela v ZDA.
Kar pri 70 % podjetij, ki so v januarju objavili svoje poslovne rezultate se je izkazalo, da so podatki o poslovanju boljši od pričakovanj, kar je dodatno prispevalo k optimizmu na trgih.
Ameriški trg dela, ki je pomemben kazalnik stanja ameriškega gospodarstva, je tudi v mesecu januarju pozitivno presenečal. Zadnji podatki ne kažejo na bistveno ohlajanje, kar je pri investitorjih dodatno spodbudilo razmišljanje, da recesije ni na vidiku in da bo FED-u uspel t. i. mehak pristanek.
Januarski podatki o ameriški inflaciji so nekoliko razočarali, saj so pokazali na zvišanje inflacije s 3,1 na 3,4 %. Podobno je bilo tudi v Evropi, kjer se je inflacija januarja zvišala z 2,4 na 2,9 %.
Podatki negativnega vpliva na delniške trge niso imeli, so pa vplivali na zvišanje zahtevane donosnosti obveznic. Zahtevana donosnost 10 – letne nemške državne obveznice se je zvišala z 2,024 na 2,166 %, zahtevana donosnost 10 – letne ameriške državne obveznice pa s 3,88 na 3,913 %. Indeks evropskih državnih obveznic je posledično izgubil 0,6 %.
V opisanem okolju sta najboljše rezultate pričakovano zabeležila dinamična podsklada. Modri dinamični podsklad je v januarju 2024 zabeležil donosnost v višini 2,07 %, Dinamični podsklad javnih uslužbencev pa 2,28 %.
Modri preudarni podsklad je dosegel donosnost v višini 1,26 %, Preudarni podsklad javnih uslužbencev pa 1,35 %.
Padec cen obveznic je najbolj vplival na donosnosti zajamčenih podskladov, ki imata zaradi izjemno konservativne naložbene politike večji del sredstev naloženih v obveznice.
Modri zajamčeni podsklad je zabeležil donosnost v višini 0,14 %, Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev pa 0,21 %.
Razlog za optimizem so bila spremenjena pričakovanja glede denarne politike centralnih bank v letu 2024. Investitorji v letošnjem letu namreč zaradi upadajoče inflacije tako v ZDA kot v Evropi pričakujejo občutno nižje obrestne mere. Optimistično vzdušje so okrepili tudi dobri poslovni rezultati zlasti ameriških podjetij.
Svetovni indeks delnic MSCI se je v decembru v evrih zvišal za 3,5 %, v letu 2023 za 17,6 %. Cene evropskih delnic indeksa Stoxx Europe 600 so se v decembru zvišale za 3,8 %, v letu 2023 za 12,7 %. Slovenske delnice iz indeksa SBITOP so se v letu 2023 zvišale za 19,8 %.
Zelo visoko rast v višini 38 % v evrih so v letu 2023 dosegle delnice ameriškega tehnološkega indeksa Nasdaq. Razlogi za rast so predvsem višji dobički in pričakovanja o pozitivnih vplivih umetne inteligence na bodoče dobičke tehnoloških podjetij.
V letu 2023 so bili razočarani investitorji v delnice razvijajočih se držav. Indeks delnic CSI300 na kitajski borzi se je znižal v evrih za 18 %, kar je zlasti posledica procesa razdolževanja nepremičninskega sektorja in odlivov tujih investicij. Indeks delnic BIST100 turških podjetij se je v letu 2023 v evrih znižal za 19 %.
Pričakovanja investitorjev o zniževanju obrestnih mer in ugodne donosnosti obveznic so zviševale povpraševanje po obveznicah. V decembru so se cene evropskih državnih obveznic zvišale za 3,6 %, v letu 2023 za 7,1 %. Cene evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno so se v decembru zvišale za 2,7 %, v letu 2023 pa za 8,2 %.
V novembru je bila objavljena letna splošna inflacija na evrskem območju, ki je znašala 2,4 %, temeljna letna inflacija pa se je znižala na 3,6 %. V ZDA je novembrska letna splošna inflacija znašala 3,1 %, temeljna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, pa 4,0 %. Na znižanje inflacije so najbolj vplivale nižje cene energije ter nižje cene surovin in polizdelkov, ki so bile posledica po pandemiji sproščenih dobavnih poti.
V decembru sta zasedali ameriška in evropska centralna banka. Temeljne obrestne mere za enkrat nista spreminjali, sta pa napovedali zniževanja obrestnih mer v letu 2024 ob nadaljnjem zniževanju inflacije.
Pri ameriški centralni banki ostaja ključna obrestna mera v območju med 5,25 % in 5,50 %, pri evropski centralni banki v višini 4,5 %.
Pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice so v decembru odlično poslovali.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v decembru pridobil 3,11 %, Modri dinamični podsklad je pridobil 3,1 %. Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 2,57 %, Modri preudarni podsklad je pridobil 2,48 %.
Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev je v decembru zrasla za 1,47 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa za 1,47 %.
Centralni banki v ZDA in Evropi sicer v novembru nista zasedali, je pa po nekaterih izjavah guvernerjev sklepati, da je verjetnost nadaljnjih dvigov obrestnih mer zelo nizka. Vlagatelji so pričeli vračunavati prva znižanja obrestnih mer v 2024. Kot posledica so bili premiki na trgu siloviti.
Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks v evrih so pridobile 6,2 odstotka. Največ so pridobile evropske delnice, ki so se podražile za 8 odstotkov, sledijo japonske delnice, ki so se v povprečju podražile za 7,7 odstotka in ameriške tehnološke delnice, ki so dražje za 7,5 odstotka.
Tudi na trgu obveznic smo zabeležili izjemne premike. Indeks evropskih državnih obveznic je pridobil 3 odstotke, indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa 2,3 odstotka. Zahtevana donosnost nemške državne obveznice z 10 – letno zapadlostjo je padla iz 2,8 na 2,44 odstotka. Še večji premik je zabeležila ameriška 10 – letna državna obveznica, katere zahtevana donosnost se je znižala 4,93 na 4,33 odstotka.
Ne glede na izjemno visoke donosnosti, pa se ekonomsko stanje ene in druge strani Atlantika precej razlikuje. V ZDA ni močnih znakov upočasnjevanja ekonomije, na kar nakazuje tudi visoka potrošnja na »črni petek«, ko so potrošniki zapravili visokih 9,8 milijarde dolarjev.
Ugodno stanje ekonomije kaže tudi druga objava rasti BDP v tretjem četrtletju, ki je pokazala na še višjo rast od prvotne. Rast je tako v tretjem četrtletju znašala 5,2 in ne »le« 4,9 odstotka.
V Evropi je slika precej slabša, saj je podatek o rasti BDP v tretjem četrtletju za Nemčijo pokazal na 0,1 – odstotni padec.
V takem okolji so vsi podskladi v upravljanju Modre zabeležili visoko pozitivne donosnosti.
Najvišje donosnosti sta dosegla dinamična podsklada. Modri dinamični podsklad v višini 5,35 odstotka, dinamično podsklad javnih uslužbencev pa 5,25 odstotka.
Sledita preudarna podsklada, ki sta zabeležila donosnosti v višini 3,79 (Modri preudarni podsklad) in 3,82 odstotka (Preudarni podsklad javnih uslužbencev).
Zajamčena podsklada sta dosegla donosnosti v višini 1,52 (Modri zajamčeni podsklad) in 1,56 odstotka (zajamčeni podsklad javnih uslužbencev).
Cene evropskih državnih in podjetniških obveznic so se v mesecu oktobru zvišale za 0,4 %.
Donosnost 10 letne nemške državne obveznice je konec meseca oktobra znašala 2,8 %, donosnost 10 letne slovenske državne obveznice pa 3,6 %.
Svetovni indeks delnic MSCI se je v oktobru v evrih znižal za 2,8 %. Cene evropskih delnic indeksa Stoxx Europe 600 so se znižale za 3,7 %, cene delnic širšega ameriškega indeksa S&P 500 so se v evrih znižale za 2,2 %.
Slovenske delnice iz indeksa SBITOP so v oktobru znižale za 0,8 %. Negativno so mesec oktober zaključile tudi delnice podjetij iz razvijajočih trgov.
Inflacija v ZDA in Evropi se nekoliko znižuje. Letna splošna septembrska inflacija v ZDA je bila v višini 3,7 %, temeljna inflacija pa 4,1 %. Na evrskem območju je bila letna splošna oktobrska inflacija 2,9 %, temeljna letna inflacija pa se je znižala na 4,2 %.
V ZDA je bila rast bruto družbenega proizvoda v tretjem kvartalu na letni stopnji pozitivna v višini 4,9 %. Rast je bila posledica dviga zasebne porabe gospodinjstev, ki se je okrepila tudi zaradi rasti plač, izvoza in tudi večje javne porabe.
V Evropski uniji je gospodarska rast v tretjem kvartalu letošnjega leta znašala zgolj 0,1 %. Napovedi za zadnji kvartal letošnjega leta in naslednje leto kažejo na zniževanje gospodarske rasti.
V oktobru in začetku novembra so zasedale ameriška, evropska in angleška centralna banka. Temeljne obrestne mere niso spreminjale.
Pri ameriški centralni banki ostaja ključna obrestna mera v območju med 5,25 in 5,50 %, pri evropski centralni banki v višini 4,5 %, pri angleški centralni banki pa v višini 5,25 %.
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani, vendar bodo temeljne obrestne mere na višjih nivojih ostale dlje časa ker inflacijski cilj v višini 2 odstotkov še ni dosežen.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice ustvarili negativne mesečne donosnosti. Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v oktobru izgubil 3,21 %, Modri dinamični podsklad je izgubil 3,34 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 2,06 %, Modri preudarni podsklad je izgubil 2,15 %.
Zajamčena podsklada sta v oktobru ustvarila rahlo negativne donose. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je znižala za 0,31 %, Modrega zajamčenega podsklada za 0,4 %.
Ne glede na kratkoročna nihanja v donosnosti, ni razloga za preplah.
Za dolgoročne donose skrbi izkušena ekipa, ki skupaj s 15-članskim naložbenim odborom skrbno preverja tržne razmere in napovedi gospodarskih gibanj, podaja usmeritve in sprejema odločitve o naložbah pokojninskih skladov Modre zavarovalnice.
Naši varčevalci pa lahko svoje prihranke spremljate preko osebne spletne storitve e.Modra, kjer lahko tudi urejate svoje varčevanje.
Več o poslovanju pokojninskih skladov Modre zavarovalnice je na voljo tukaj.
Evropske podjetniške obveznice so se v septembru znižale za 0,86 %, evropske državne obveznice pa so se znižale za 2,66 %. Investitorji že kažejo zaskrbljenost, saj bi obrestne mere lahko ostale na višjih nivojih dlje časa.
Donosnost 10 letne nemške državne obveznice je bila konec meseca septembra 2,8 %, donosnost 10 letne slovenske državne obveznice 3,7 %, donosnost 10 letne ameriške državne obveznice pa 4,5 %.
Vrednost šestmesečnega euriborja se je v septembru zvišala na 4,125 %, zato so se stroški zadolževanja za kredite, ki so vezani na euribor, precej zvišali.
Na finančne trge so vplivale tudi informacije o znižanju proizvodnje surove nafte v Savdski Arabiji in Rusiji ter podatki o nižjih zalogah nafte v ZDA. Cena surove nafte se je v evrih v septembru zvišala za 11 %.
Svetovni indeks delnic MSCI se je v septembru v evrih znižal za 2 %. Cene delnic širšega ameriškega indeksa S&P 500 so se v evrih znižale za 2,5 %, evropske delnice indeksa Stoxx Europe 600 so se znižale za 1,7 %. Cene delnic slovenskega indeksa SBITOP so v septembru nekoliko okrevale in se v povprečju zvišale za 1,2 % .
Inflacija v ZDA in Evropi ostaja nad 2 % ciljno stopnjo inflacije centralnih bank. Letna splošna inflacija v ZDA se je zvišala na 3,7 %, temeljna inflacija je bila 4,3 %. Na evrskem območju je bila septembrska letna splošna inflacija 4,3 %, temeljna letna inflacija pa se je znižala s 5,3 % na 4,5 %.
Tudi trg dela se nekoliko ohlaja. Stopnja brezposelnosti je v ZDA porastla na 3,8 %, v evrskem območju pa zaenkrat ostaja v višini 6,4 %.
V ZDA so podaljšali delovanje administracije do sredine novembra, ko bodo zopet odločali o nadaljnjem zvišanju zgornje meje državnega zadolževanja. Dodaten zaplet pri tem se lahko pričakuje zaradi nedavne odstavitve republikanskega predsednika predstavniškega doma kongresa Kevina McCarthyja.
V septembru so zasedale ameriška, evropska in angleška centralna banka. Evropska centralna banka je zvišala temeljno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, ameriška in angleška nista spreminjali obrestne mere.
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice ustvarili negativne mesečne donosnosti, kar pa ni razlog za preplah.
Varčevanje v pokojninskih skladih je izrazito dolgoročno, zato občasni pretresi na trgu vrednostnih papirjev dolgoročno ne vplivajo bistveno na vrednost privarčevanih sredstev ob upokojitvi.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v septembru izgubil 1,48 %, Modri dinamični podsklad je izgubil 1,56 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,25 %, Modri preudarni podsklad je izgubil 1,26 %.
Tudi zajamčena podsklada sta ustvarila negativne donose. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je znižala za 0,31 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa za 0,6 %.
Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre zavarovalnice.
Avgust, ki je tradicionalno bolj miren poletni mesec, je minil predvsem v pričakovanju makroekonomskih podatkov, ki bi lahko nakazovali na ravnanje ameriške in evropske centralne banke v mesecu septembru.
Najpomembnejši z vidika dogajanja na trgih so bili podatki o inflaciji, ki je v mesecu juliju v ZDA znašala 3,2 odstotka, kar je malce nižje od pričakovanj. Evropska inflacija ostaja višje in je v mesecu juliju znašala pričakovanih 5,3 odstotka.
Med pomembnejšimi podatki so bile še objave z ameriškega trga dela, ki nakazujejo na morebitno rahlo ohlajanje. Brezposelnost se je povečala s 3,5 na 3,8 odstotka, ameriška ekonomija pa je v mesecu avgustu ustvarila 187 tisoč delovnih mest, kar je še vedno veliko.
V Evropi smo zaskrbljeni zaradi podatkov, ki kažejo na zniževanje gospodarske aktivnosti.
Razlog za veliko pozornost ravnanju centralnih bank je predvsem v dejstvu, da so obrestne mere zelo verjetno blizu vrha v tem ciklu, ekonomije pa še naprej kažejo solidno formo.
Skrb investitorjev je zato predvsem v tem, da bi lahko nadaljnje dvigovanje obrestnih mer povzročilo recesijo oziroma večjo upočasnitev gospodarske rasti, hkrati pa se vsi še zelo dobro zavedamo, da inflacija ostaja krepko nad ciljno.
Med delniškimi trgi so se najslabše izkazali trgi v razvoju, ki so v mesecu avgustu izgubili 4,9 odstotka vrednosti.
Kot posledica naravne katastrofe, se je slabo odrezal tudi indeks Ljubljanske borze, ki je izgubil kar 7,7 odstotka vrednosti.
Med razvitimi trgi kapitala se je najbolje izkazal ameriški indeks S&P 500 (-0,2 odstotka), najslabše pa so se odrezale evropske delnice, ki so v povprečju izgubile 3,1 odstotka.
Pokojninski skladi v upravljanju Modre so v takem okolju avgusta zabeležili rahlo negativne donosnosti.
Zajamčena podsklada sta dosegla donosnost v višini -0,01 odstotka (Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev) in -0,11 odstotka (Modri zajamčeni podsklad).
Preudarna podsklada sta dosegla donosnosti v višini -0,49 odstotka (Preudarni podsklad javnih uslužbencev) in -0,55 odstotka (Modri preudarni podsklad).
Najnižjo donosnost sta zabeležila dinamična podsklada. Dinamični podsklad javnih uslužbencev je dosegel negativno donosnost v višini 0,69 odstotka, Modri dinamični podsklad pa v višini 0,86 odstotka.
Z novo obliko se nadgrajuje dosedanja ureditev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Omogoča starosti in naklonjenosti tveganju primerno naložbeno politiko, s katero se plemenitijo sredstva, namenjena dodatni pokojnini.
Varčevalcem je omogočena večja možnost izbire in potencialno višji donosi na vložena sredstva, kar posledično prinaša višjo dodatno pokojnino.
Po novem so varčevalcem na voljo podskladi, ki z različnimi naložbenimi politikami sledijo njihovim potrebam v različnih starostnih obdobjih. Dokazano je, da lahko mlajši v finančnem smislu tvegajo več kot starejši. Zato velja, da lahko mlajši varčevalci, ki imajo dalj časa do upokojitve, sprejmejo večja tveganja pri varčevanju za dodatno pokojnino in s tem na dolgi rok dosežejo višjo donosnost.
Na drugi strani varčevalci, ki se bodo upokojili v naslednjih nekaj letih in bodo privarčevana sredstva potrebovali relativno kmalu, ne smejo sprejemati večjih tveganj. Tej zakonitosti je prilagojeno varčevanje v skladih življenjskega cikla, ki članom omogočajo potencialno višje donosnosti v času, ko je upokojitev še daleč in visoko varnost prihrankov v času pred upokojitvijo.
Sredstva se s staranjem varčevalca premikajo iz bolj tveganega v manj tvegan podsklad in so v tistem podskladu, ki je za člana v določenem trenutku najprimernejši.
S tem se bo po pričakovanjih bistveno povišala vrednost sredstev, privarčevanih v aktivni dobi in s tem tudi višina dodatne pokojnine, ki jo bomo prejemali po upokojitvi.
Dinamični Modri podsklad izvaja najbolj agresivno naložbeno politiko, ki omogoča doseganje najvišjih donosov. Namenjen je posameznikom do 50. leta starosti, ki imajo do upokojitve najdlje in si zaradi dolgoročnosti varčevanja lahko privoščijo več tveganja.
Preudarni Modri podsklad izvaja bolj umirjeno naložbeno politiko in je namenjen srednji starostni skupini posameznikov, ki so za višji donos pripravljeni zmerno tvegati. Primeren je za posameznike med 50. in 60. letom starosti.
Zajamčeni Modri podsklad izvaja najbolj konservativno naložbeno politiko, ki zagotavlja najmanj zajamčeni donos. Namenjen je posameznikom, starejšim od 60 let, ki so tik pred upokojitvijo in bodo privarčevana sredstva začeli koristiti v kratkem ali pa tudi tistim, ki k tveganju niso nagnjeni in raje varčujejo z zajamčeno donosnostjo.
Dinamični Modri podsklad izvaja najbolj agresivno naložbeno politiko, ki omogoča doseganje najvišjih donosov. Namenjen je posameznikom do 50. leta starosti, ki imajo do upokojitve najdlje in si zaradi dolgoročnosti varčevanja lahko privoščijo več tveganja.
Preudarni Modri podsklad izvaja bolj umirjeno naložbeno politiko in je namenjen srednji starostni skupini posameznikov, ki so za višji donos pripravljeni zmerno tvegati. Primeren je za posameznike med 50. in 60. letom starosti.
Zajamčeni Modri podsklad izvaja najbolj konservativno naložbeno politiko, ki zagotavlja najmanj zajamčeni donos. Namenjen je posameznikom, starejšim od 60 let, ki so tik pred upokojitvijo in bodo privarčevana sredstva začeli koristiti v kratkem ali pa tudi tistim, ki k tveganju niso nagnjeni in raje varčujejo z zajamčeno donosnostjo.
Nova ureditev za varčevalce ne bo obvezna, pač pa dopušča tudi lastno izbiro podsklada, ne glede na starost. Edina omejitev je, da varčevalec ne sme varčevati v skladu, ki je bolj tvegan od tistega, v katerega sodi glede na svojo starost.
Enkrat letno ima varčevalec tudi pravico do brezplačnega prehoda v drug podsklad, ki mu je glede na starost dostopen. Tako je omogočena večja fleksibilnost, predvsem pa upoštevanje posameznikovega odnosa do tveganj. Zgolj v podskaldu z zajamčeno donosnostjo del tveganja prevzema upravljavec krovnega pokojninskega sklada in član prevzema naložbeno tveganje zgolj nad zajamčeno vrednostjo sredstev. Pri ostalih dveh podskaldih tveganje donosnosti v celoti prevzema član sam.
Večina zaposlenih je pri investiranju pasivnih in nima ustreznega finančnega znanja, da bi sami izbirali naložbeno politiko oziroma podsklade, zato je priporočljivo, da sledite naložbeni strategiji življenjskega cikla. Prehode med podskladi naj izvaja upravljavec – Modra zavarovalnica.
Ko dosežete mejno starost prehoda v manj tvegan podsklad, se vaša nova vplačila avtomatično preusmerijo. Vaša do tedaj zbrana sredstva se prenesejo v ta podsklad najkasneje v treh letih.
Prenos vaši upravljavci naredijo v trenutku, ko s skrbnostjo strokovnjaka presodijo, da je to za vas najugodnejše. Lahko pa trenutek prenosa zahtevate tudi sami.
Več o Modrem krovnem pokojninskem skladu.
Prispevek je bil objavljen v časopisu Dnevnik, 22. 1. 2015
080 23 45
info@modra.si