Julij zaznamovalo dinamično vzdušje na finančnih trgih

Če smo še junija pisali o nadaljevanju negativnih trendov na kapitalskih trgih, smo v juliju doživeli pravo odrešitev. Mesec je nasploh minil v, za poletje netipičnem, dinamičnem vzdušju.

Poleg ameriške centralne banke, ki je ponovno dvignila ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke, je po dolgih letih obrestno mero dvignila tudi evropska centralna banka. Evropska centralna banka je ključno obrestno mero dvignila za 0,5 odstotne točke, s čimer se je končalo obdobje negativnih obrestnih mer.

»Po dolgih letih je obrestno mero dvignila tudi evropska centralna banka.«

Rezultati ne kažejo na bistveno poslabšanje razmer

Poleg aktivnosti centralnih bank, je v mesecu juliju večina pomembnejših podjetij, katerih delnice kotirajo na borzah, objavila rezultate poslovanja v drugem četrtletju. Objavljeni rezultati so bili v povprečju boljši od pričakovanj. Še pomembnejše pa je, da napovedi poslovanja v prihodnje niso tako slabe, da bi opravičile nadaljnje padanje tečajev. Ravno nasprotno.

Rast vrednosti delnic

MSCI svetovni indeks (merjeno v evrih) je v mesecu juliju pridobil 11 odstotkov vrednosti. Najbolj donosne so bile ameriške tehnološke delnice, kot jih meri indeks Nasdaq (+15,5 odstotka). Sledil je širši indeks ameriških delnic S&P 500, ki je pridobil 12,2 odstotka vrednosti. Nekoliko manj, 10,2 odstotka so pridobile japonske delnice, še manj, 7,3 odstotka pa evropske delnice.

Visoke rasti obveznic

Izjemno visoke rasti so zabeležile tudi obveznice. Indeks evropskih državnih obveznic je pridobil 4,1 odstotka, indeks evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa 4,7 odstotka.

Negotovost ostaja

Kljub izrazito optimističnem vzdušju je treba poudariti, da je negotovosti še vedno veliko. Geopolitična tveganja, inflacija in povečana možnost recesije bodo najverjetneje krojili dogajanje na trgih kapitala do konca leta.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre

V takem okolju sta najvišjo donosnost zabeležila podsklada z dinamično naložbeno politiko. Modri dinamični podsklad je zabeležil 8, Dinamični podsklad javnih uslužbencev pa 8,1 odstotno donosnost. Sledita preudarna podsklada, ki sta zabeležila 6 odstotno donosnost. Najnižjo, vendar še vedno relativno visoko donosnost pa sta dosegla zajamčena podsklada. Modri zajamčeni podsklad je zabeležil 2,6, Zajamčeni podsklada javnih uslužbencev pa 2,4 odstotno donosnost.

Več o uspešnosti poslovanja pokojninskih skladov Modre