Modra zavarovalnica, d. d.Dunajska cesta 1191000 Ljubljana
Osebni obisk: pon.-pet. od 8. do 16. uro (kontakt)
12. 10. 2022
Tudi v mesecu septembru se je na trgih kapitala nadaljevalo negativno vzdušje. Evropska in ameriška centralna banka sta še dodatno zaostrili monetarno politiko in ključno obrestno mero dvignili za 0,75 odstotka. Posledično so indeksi delnic, podjetniških in državnih obveznic zabeležili nove najnižje vrednosti letos.
Delnice so v mesecu septembru v povprečju (MSCI svetovni indeks v evrih) izgubile dodatnih 6,8 odstotka. Od začetka leta so tako izgubile že 13,3 odstotka.
Visoke izgube so ponovno zabeležile tudi obveznice. Evropske državne obveznice so izgubile 3,9, evropske podjetniške obveznice z investicijsko bonitetno oceno pa 3,4 odstotka vrednosti. Od začetka leta se je indeks evropskih državnih obveznic pocenil za 16,7 odstotka, indeks podjetniških obveznic za investicijsko bonitetno oceno pa za 15,2 odstotka.
Glavni razlog za visoke padce vrednosti je bil predvsem v pričakovanju investitorjev, da bodo centralne banke preveč zaostrile monetarno politiko in s tem povzročile recesije. Dodatno je to razmišljanje spodbudila še inflacija v ZDA, ki je v mesecu avgustu znašala 8,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja in utrdilo prepričanje investitorjev, da bo ameriška centralna banka nadaljevala z agresivnim dvigovanjem obrestnih mer.
Podobno je bilo na tej strani Atlantika, kjer je inflacija v mesecu avgustu dosegla celo 10 odstotkov in s tem močno zožila manevrski prostor Evropske centralne banke, ki enostavno mora skrbeti za cenovno stabilnost.
Kot da pretresov na trgih še ni bilo dovolj, je dodaten pretres povzročil novi finančni minister vlade Velike Britanije, ki je napovedal velike spremembe v davčnem sistemu. Napoved je povzročila padec vrednosti funta in močno zvišanje zahtevane donosnosti britanskih obveznic. Slednje je bilo tako silovito, da je britanska centralna banka začasno pričela odkupovati te obveznice na trgu in jim s tem stabilizirala ceno.
Napoved finančnega ministra Velike Britanije je imela močan vpliv tudi širše izven britanskih meja, a se je stanje proti koncu meseca septembra na srečo nekoliko pomirilo.
Skladi v upravljanju Modre so v takem okolju ponovno zabeležili negativne rezultate. Podsklada z dinamično naložbeno politiko sta zabeležila 5,26 odstotni (DPJU) oziroma 5,44 odstotni (MDP) padec vrednosti. Podsklada s preudarno naložbeno politiko sta izgubila 4,33 (PPJU) in 4,38 (MPP) odstotka vrednosti. Najmanj sta izgubila zajamčena podsklada. ZPJU je izgubil 2,21 odstotka, MZP pa 2,34 odstotka vrednosti.
Kljub rezultatom v zadnjem letu, dogajanje na trgih še nima osnove za preplah in nepremišljeno premikanje sredstev v manj tvegane podsklade. Morda je ravno sedaj pravi trenutek za drznejše poteze in premik varčevanja v bolj tvegane podsklade. V tem obdobju je namreč vrednost enote premoženja nižja, zato lahko z obstoječimi sredstvi kupimo več enot premoženja, kar nam bo na dolgi rok lahko prineslo višje prihranke in ob upokojitvi višjo dodatno pokojnino.