V decembru ponovno negativno na finančnih trgih

V decembru 2022 so bili donosi finančnih naložb večinoma negativni. MSCI svetovni indeks delnic (v evrih) se je znižal za 7,7 %. V letu 2022 se je znižal za 14,2 %.

Tudi cene obveznic so se v decembru znižale. Kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je znižal za 4,6 %, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic pa se je znižal za 1,8 %.

Leto 2022 je bilo za obveznice najbolj negativno leto v zadnjem stoletju. Kriterijski indeks evropskih državnih obveznic se je v letu 2022 znižal za 18,5 %, kriterijski indeks evropskih podjetniških obveznic pa za 13,6 %. Visoka inflacija je spodbudila centralne banke k dvigom temeljnih obrestnih mer, kar je povzročilo visoke dvige zahtevanih donosnosti in padce cen obveznic.

Negativni popravki na delniških trgih

Cene delnic širšega ameriškega indeksa S&P 500 so se v decembru 2022 znižale za 5,9 %, v letu 2022 so se znižale za 19,5 %. Cene delnic tehnoloških podjetij iz ameriškega indeksa Nasdaq so se v decembru 2022 znižale za 8,7 %, v letu 2022 so se znižale za 33 %.

Evropske delnice (indeks STOXX Europe 600) so v decembru 2022 izgubile 3,4 % vrednosti, v letu 2022 so se znižale za 12,9 %.

Znižanja pri slovenskih delnicah so bila v decembru manjša. Indeks SBITOP se je znižal za 1,5 %, v letu 2022 pa za 16,9 %.

Kriterijski indeks MSCI razvijajočih trgov (v EUR) se je v decembru 2022 znižal za 5,2 %, v letu 2022 pa za 17,5 %.

Inflacija in ukrepi centralnih bank

V Združenih državah Amerike je bila novembrska letna inflacija 7,1 %, temeljna inflacija pa 6,0 %.

Na evrskem območju je bila novembrska letna inflacija 10,1 %, temeljna inflacija, ki ne upošteva cen energije, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov pa 5 %.

Visoka inflacija znižuje kupno moč prebivalstva, na poslovne rezultate podjetij vplivajo višji stroški zadolževanja in višji stroški surovin ter energentov.

V mesecu decembru 2022 so se znižale cene večine surovin in energentov. Bloombergov indekes surovin (v evrih) je upadel za 6,4 %, od začetka leta 2022 pa se je vrednost zvišala za 20,9 %.

Centralne banke ZDA, Evrope in Velike Britanije so po pričakovanjih analitikov in investitorjev dvignile temeljno obrestno mero za 50 bazičnih točk.

Iz Evropske centralne banke so sporočili, da bodo verjetno morali temeljno obrestno mero dvigniti na raven, ki bo povzročila negativno gospodarsko rast. Centralni banki ZDA in Velike Britanije sta napovedali nadaljnje dvige obrestnih mer v letu 2023.

Ameriška centralna banka je že v letu 2022 temeljno obrestno mero dvignila za 4,25 %, Evropska centralna banka za 2,5 %, Angleška centralna banka pa za 3,25 %.

Iz Mednarodnega denarnega sklada prihajajo opozorilne napovedi, da naj bi kar tretjina svetovnega gospodarstva v letu 2023 imela negativno gospodarsko rast.

Manjša likvidnost na trgu obveznic

Na negativno gibanje cen državnih in podjetniških obveznic v decembru je, poleg zaostrenih ukrepov centralnih bank, vplivala tudi nižja likvidnost na trgu obveznic.

Centralne banke poleg dvigov obrestnih mer namreč znižujejo obseg svojih bilanc, in sicer preko odprodaj obveznic in manjših investiranj v nove izdaje zapadlih glavnic obveznic.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre negativno

V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre v decembru 2022 zabeležili negativne mesečne donosnosti.

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v decembru izgubil 4,73 %, Modri dinamični podsklad je izgubil 4,71 %.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 3,44 %, Modri preudarni podsklad je izgubil 3,42 %.

Tudi Zajamčena podsklada sta v mesecu decembru 2022 ustvarila negativne donose. Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,24 %, Modri zajamčeni podsklad pa 1,15 %.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre