Propad ameriških bank sprožil močan pretres na trgih

Zadnja dva tedna sta na trgih kapitala ponovno postregla s precej nenavadnimi dogodki, ki so povzročili precejšen dvig nihajnosti.

V ZDA je pred dvema tednoma odjeknila novica, da je propadla kalifornijska banka Silicon Valey Bank. Z 209 milijardami dolarjev bilančne vsote, gre za drugi največji bančni bankrot v zgodovini ZDA. Da to ne bi bilo vse, je propadla tudi ameriška banka Signature. Na trgih sta dogodka povzročila močan pretres.

Ugibanja o sistemskem problemu

Pojavila so se ugibanja, da gre za sistemski problem, pri čemer naj bi bile v nevarnosti tudi druge banke, morda celoten finančni sistem. Podobni dogodki so se namreč odvili leta 2008, ko je izbruhnila velika finančna kriza.

Da bi stanje nekoliko umirili, so ameriške monetarne oblasti hitro reagirale in uvedle garancijo za vse depozite, tudi tiste nad 250 tisoč dolarji, ki so tudi sicer bili zavarovani in v primeru bankrota banke niso bili v nevarnosti.

Ob paniki na trgih so investitorji postali še posebej pozorni na morebitne druge finančne institucije, ki bi se lahko tudi znašle v težavah.

Tako je v nemilosti investitorjev pristal Credit Suisse, ki je že dlje časa v težavah zaradi visokih izgub v zadnjih letih. Pritisk je bil celo tako močan, da je vskočila švicarska centralna banka, ki je banki na voljo s 50 milijardami švicarskih frankov likvidnosti. Preko preteklega konca tedna pa so se dogovorili za posel, v katerem je švicarska banka UBS kupila Credit Suisse in s tem je, vsaj začasno, problem vsaj zamejen.

V ZDA se je v nemilosti znašla First Republic Bank, ki bi po prepričanju tržnih igralcev lahko bila naslednja, ki bi se znašla v težavah. V četrtek so največje ameriške banke vskočile na pomoč banki s 30 milijardami ameriških dolarjev depozita.

Poslovno okolje se je v zadnjem letu močno spremenilo

Dejstvo je, da se je poslovno okolje v zadnjem letu močno spremenilo. Od izrazito ekspanzivnih monetarnih politik, celo zgodovinsko unikatnih negativnih obrestnih mer, smo prešli v precej bolj običajno okolje višjih obrestnih mer, kar je seveda posledica visoke inflacije.

Taka sprememba ima seveda široke posledice in del težav omenjenih finančnih institucij je tudi posledica zaostrenih monetarnih razmer. Lahko bi celo malce drzno trdili, da gre za deloma celo pričakovane dogodke, ker tako velika sprememba poslovnega okolja v tako kratkem času lahko na določene poslovne subjekte vpliva zelo negativno.

Velika sprememba poslovnega okolja v kratkem času lahko na poslovne subjekte vpliva zelo negativno.

Ključno vprašanje se v tem trenutku zdi, ali gre za izolirane dogodke, ali pa se lahko pokažejo sistemske razpoke, ki bi lahko peljale tudi v podobno črn scenarij, kot smo mu bili priča v letu 2008. Mnogi trdijo, da je odgovor ne. Lekcije, naučene v letu 2008, so bile prehude, izboljšana je bila regulacija finančnih institucij in vsaj načeloma v sistemu ni videti tako velikih neravnovesij kot pri dogodkih pred skoraj 15 leti. A vendarle povsem prepričani ne moremo biti.

Monetarne politike v prihodnje

V širšem kontekstu pa ti neljubi dogodki močno vplivajo na vodenje monetarnih politik v prihodnje. Pričakovanja glede prihodnje višine obrestnih mer so v močno znižala, saj so taki dogodki lahko tudi znak, da so centralne banke monetarno politiko že pretirano zaostrile. To bi pa seveda bilo v navzkrižju z dejstvom, da je inflacija še vedno previsoka. Zato bodo centralni bankirji v prihodnjih dneh in tednih še posebno pod drobnogledom.

Negotove razmere vodijo v razburkano obdobje

Očitno je, da smo se ponovno znašli v času povečane negotovosti. Negotovosti pa trgi kapitala načeloma ne marajo, zato smo morda ponovno vstopili v bolj razburkano obdobje. V takem času pa je predvsem pomembno ohraniti dolgoročni pogled in se ne odzvati panično.

Pomembno ohraniti dolgoročni pogled in se ne odzvati panično.