V aprilu umirjeno dogajanje na borzah

Delniški in obvezniški trgi razvitih trgov so bili v mesecu aprilu nizko volatilni. Objave poslovnih rezultatov podjetij so bile večinoma v skladu s pričakovanji analitikov, napovedi pa se znižujejo. Svetovna gospodarska rast ostaja pozitivna, vendar se gospodarska aktivnost in trg dela v razvitih državah ohlajata. Višje obrestne mere zvišujejo stroške financiranja podjetij in držav in zavirajo novo zadolževanje.

V bankah se znižuje obseg depozitov na odpoklic, ker se denar seli v naložbe z višjimi donosi kot so zakladne menice, obveznice s krajšimi ročnostmi in skladi denarnega trga. Banke se srečujejo s povišanimi likvidnostnimi tveganji. Največ težav imajo manjše ameriške banke, ki so manj regulirane kot velike ameriške in evropske banke. Po propadu dveh ameriških regionalnih bank Silicon Valley Bank in Signature Bank v marcu letos, se ameriške banke soočajo še s krizo zaupanja.

Ameriške banke se soočajo s krizo zaupanja.

V aprilu se je, zaradi večjih odlivov depozitov, v likvidnostnih težavah znašla ameriška banka First Republic Bank. Ta je po bilančni vsoti 14. največja banka v ZDA. Po posredovanju regulatorja je omenjeno banko prevzela ameriška banka J.P. Morgan. Glede na bančno krizo v letu 2008, je hitrost posredovanja regulatorjev letos bistveno hitrejša, kar preprečuje večja nihanja na finančnih trgih.

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad je v zadnjem poročilu znižal napovedi svetovne gospodarske rasti za leto 2023 na 2,8 %. V evrskem območju za letos napoveduje rast bruto domačega proizvoda (BDP) višini 0,8 %, v Sloveniji in ZDA rast BDP v višini 1,6 %. Večina svetovne gospodarske rasti bo po njihovi oceni letos ustvarjena na Kitajskem in v Indiji. Ocenjena letna rast BDP na Kitajskem znaša 5,2 %, v Indiji pa 5,9 %.

Tudi v prihodnjih letih naj bi, po oceni Mednarodnega denarnega sklada, svetovna gospodarska rast ostala pod dolgoletnimi povprečji, in sicer zaradi povišanih geopolitičnih tveganj, višjih stroškov zadolževanja, manjšega obsega investicij in upada kupne moči potrošnikov.

Nizka volatilnost delnic in obveznic

Evropske delnice indeksa Stoxx Europe 600 so v aprilu pridobile 1,9 % vrednosti, cene delnic slovenskega indeksa SBITOP so se zvišale za 2,5 %. Cene delnic širšega ameriškega indeksa S&P 500 so se v aprilu v dolarjih zvišale za 1,4 %. Cene delnic indeksa podjetij iz razvijajočih se držav so se v evrih znižale za 2,8 %.

Svetovni indeks delnic MSCI (v evrih) je na mesečni ravni v aprilu ostal nespremenjen.

Indeks evropskih državnih obveznic se je v aprilu znižal za 0,1 %, indeks evropskih podjetniških obveznic pa se je zvišal za 0,7 %.

Rast obrestnih mer in Euriborja

Vrednost šestmesečne bančne referenčne obrestne mere EURIBOR je bila konec aprila 3,645 %. V mesecu aprilu se je zvišala za 9 %, v letošnjem letu že za 35 %. Kje se bo ustavil EURIBOR, je odvisno od nadaljnjih potez Evropske centralne banke (ECB), njene odločitve pa so povezane s podatki o inflaciji.

Ekonomisti, ki jih je v anketo vključil Bloomberg, napovedujejo, da bo ECB obrestne mere dvignila še junija in julija letos. Na vsakem od zasedanj bodo po njihovih predvidevanjih obrestne mere zvišali za 0,25 odstotne točke, s čimer bi se temeljna obrestna mera ECB dvignila na 4,25 odstotka, depozitna obrestna mera ECB pa na 3,75 odstotka.

Na evrskem območju je bila aprilska letna inflacija 7 %, temeljna letna inflacija pa 5,6 %.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre v aprilu pozitivno

V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice ustvarili pozitivne mesečne donosnosti.

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je v aprilu pridobil 0,31 %, Modri dinamični podsklad je pridobil 0,24 %.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 0,22 %, Modri preudarni podsklad je pridobil 0,16 %.

Tudi zajamčena podsklada sta ustvarila pozitivne donose. Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 0,25 %, Modri zajamčeni podsklad pa je pridobil 0,19 %.

Več o poslovanju pokojninskih skladov…