Modra zavarovalnica, d. d.Dunajska cesta 1191000 Ljubljana
Osebni obisk: pon.-pet. od 8. do 16. uro (kontakt)
22. 2. 2024
Čeprav smo bili v začetku leta 2024 skeptični do nadaljevanja pozitivnih trendov iz preteklega leta, se je pozitivno vzdušje na trgih kapitala nadaljevalo tudi v začetku letošnjega leta.
Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so januarja pridobile 3,2 %. Čeprav je bilo še naprej veliko pozornosti usmerjene na ameriške tehnološke delnice, je tokrat več pridobil splošni indeks ameriških delnic S&P 500 (+ 3,6 %). Indeks ameriških tehnoloških delnic NASDAQ je pridobil 3 %.
Evropske delnice so pridobile 1,9 %, visokih 6,4 % rasti pa so zabeležile japonske delnice, katerih vrednost se je močno približala rekordni vrednosti, doseženi davnega decembra 1989.
Japonske delnice so v januarju zabeležile kar 6,4 % rasti. Njihova vrednost se je močno približala rekordni vrednosti, doseženi decembra 1989.
Ameriška centralna banka FED je na januarskem zasedanju sicer odločno namignila, da v mesecu marcu obrestne mere še ne bo znižala. Prav gotovo je tako hitro ne bo znižala niti Evropska centralna banka ECB. A omenjene napovedi rasti trgov niso zaustavile.
Delniške trge so še naprej poganjala pričakovanja o zniževanju obrestnih mer v bližnji prihodnosti, dobri rezultati poslovanja podjetij in podatki s trga dela v ZDA.
Kar pri 70 % podjetij, ki so v januarju objavili svoje poslovne rezultate se je izkazalo, da so podatki o poslovanju boljši od pričakovanj, kar je dodatno prispevalo k optimizmu na trgih.
Ameriški trg dela, ki je pomemben kazalnik stanja ameriškega gospodarstva, je tudi v mesecu januarju pozitivno presenečal. Zadnji podatki ne kažejo na bistveno ohlajanje, kar je pri investitorjih dodatno spodbudilo razmišljanje, da recesije ni na vidiku in da bo FED-u uspel t. i. mehak pristanek.
Januarski podatki o ameriški inflaciji so nekoliko razočarali, saj so pokazali na zvišanje inflacije s 3,1 na 3,4 %. Podobno je bilo tudi v Evropi, kjer se je inflacija januarja zvišala z 2,4 na 2,9 %.
Podatki negativnega vpliva na delniške trge niso imeli, so pa vplivali na zvišanje zahtevane donosnosti obveznic. Zahtevana donosnost 10 – letne nemške državne obveznice se je zvišala z 2,024 na 2,166 %, zahtevana donosnost 10 – letne ameriške državne obveznice pa s 3,88 na 3,913 %. Indeks evropskih državnih obveznic je posledično izgubil 0,6 %.
V opisanem okolju sta najboljše rezultate pričakovano zabeležila dinamična podsklada. Modri dinamični podsklad je v januarju 2024 zabeležil donosnost v višini 2,07 %, Dinamični podsklad javnih uslužbencev pa 2,28 %.
Modri preudarni podsklad je dosegel donosnost v višini 1,26 %, Preudarni podsklad javnih uslužbencev pa 1,35 %.
Padec cen obveznic je najbolj vplival na donosnosti zajamčenih podskladov, ki imata zaradi izjemno konservativne naložbene politike večji del sredstev naloženih v obveznice.
Modri zajamčeni podsklad je zabeležil donosnost v višini 0,14 %, Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev pa 0,21 %.