Ste se kdaj vprašali, kako je sestavljen naš pokojninski sistem? Zakaj ga delimo na 3 stebre in kakšna ja razlika med njimi?

Slovenski pokojninski sistem temelji na treh stebrih, ki skupaj oblikujejo naše prihodnje prejemke. Zaradi staranja prebivalstva in daljše življenjske dobe, osnovna pokojnina v prihodnje ne bo zadoščala za ohranitev življenjskega sloga pred upokojitvijo. Prav zato postaja vse bolj pomembno, da se vprašamo kakšne prejemke bomo imeli po upokojitvi in kako lahko poskrbimo, da bodo le ti zadostovali našim potrebam.

Trije pokojninski stebri slovenskega pokojninskega sistema

1. steber: Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ureja država. Prispevke plačujejo delodajalci in zaposleni, sredstva pa se stekajo v pokojninsko blagajno, ki jo upravlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

Stopnja prispevkov v pokojninsko blagajno:

1. steber temelji na medgeneracijski solidarnosti, kar pomeni, da se s prispevki zaposlenih financira izplačilo pokojnin upokojencem. Zaradi negativnih demografskih trendov, kot sta daljša življenjska doba, upad rojstev in manjše število aktivno zaposlenih, plačani prispevki delovno aktivnih že danes ne zadoščajo za izplačilo pokojnin v celoti, zato se razlika vsak mesec pokriva iz proračunskih sredstev.

Po podatkih ZPIZ (februar 2024), je kar 9,6 % upokojencev prejemalo pokojnino, ki je nižja od 500 evrov;  57,2 % prejema pokojnino od 500 do 1.000 evrov, 23 % pa pokojnino, ki znaša od 1.000 do 1.500 evrov, ostalih 10,2 % je prejelo pokojnine nad 1.500 evrov.

2. steber: Dodatno pokojninsko zavarovanje

Prvi pokojninski steber sam po sebi za večino prebivalcev ne zagotavlja zadostnih sredstev za kakovostno življenje po upokojitvi. Z dodatnim pokojninskim zavarovanjem poskrbimo za višje prejemke po upokojitvi.

V dodatno pokojninsko zavarovanje vas lahko vključi delodajalec, lahko pa se vključite tudi sami. Edini pogoj je, da ste že vključeni v 1. steber.

Prednosti varčevanja v 2. pokojninskem stebru?

Davčna olajšava –vplačila, do določenega zneska, znižujejo dohodninsko osnovo.
Višja pokojnina – s prihranki iz drugega stebra poskrbimo za prejemanje dodatnih rednih mesečnih prihodkov po upokojitvi (doživljenjska pokojninska renta).
Prilagojeno varčevanje – prihranki so prilagojeni našemu življenjskemu ciklu. Varčevanje je lahko veliko bolj donosno, če varčujemo skladno z življenjskim ciklom: ko smo mlajši, vlagamo v dinamični sklad, nato pa postopno prehajamo skozi bolj konservativno naložbeno politiko proti zajamčenemu skladu, ki je primeren predvsem za tiste, ki jim do upokojitve manjka zgolj še nekaj let. Na ta način zmanjšamo tržna tveganja, optimiziramo donose skozi različna življenjska obdobja ter poskrbimo za bistveno višjo pokojninsko rento, ki jo prejemamo po upokojitvi vse do konca življenja.

Prej kot začnemo varčevati, več prihrankov se bo nabralo in višja bo naša dodatna pokojnina. Tekom varčevanja pa bomo deležni še dodatne olajšave in prihranka pri dohodnini.

Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

V drugi pokojninski steber spada tudi Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SOPDZ), ki ga upravlja Kapitalska družba. Sklad je namenjen zaposlenim, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in tistim, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni več moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci ob izpolnitvi pogojev dobijo pravico do poklicne pokojnine.

3. steber: ostale oblike varčevanja

Tretji pokojninski steber so oblike varčevanja za starost, ki niso del prvega ali drugega stebra, na primer:

Varčevanje v tretjem pokojninskem stebru ne prinaša davčnih ugodnosti.

Pomembno je, da se pred odločitvijo posvetujete s strokovnjaki in izberete obliko varčevanja, ki bo najbolj ustrezala vašim ciljem.

Kako lahko preverim, kako visoka bo moja pokojnina?

V aplikaciji m.Modra lahko hitro in enostavno preverite informativno višino svoje pokojnine iz prvega in drugega stebra. Aplikacijo si lahko naložite s pomočjo spodnje QR kode.