Mesec junij je bil za finančne trge mesec kontrastov – med optimizmom zaradi napredka v trgovinskih pogajanjih na eni strani ter geopolitičnimi napetostmi in inflacijskimi pritiski na drugi. Svetovni delniški trgi so kljub občasnim pretresom večinoma beležili rast, pri čemer so vlagatelji pozorno spremljali dogajanje na Bližnjem vzhodu, odločitve centralnih bank in objave makroekonomskih kazalnikov.

V ospredju geopolitične napetosti in trgovinska politika

Prvo polovico meseca je zaznamovalo zaostrovanje konflikta med Izraelom in Iranom, ki je sprožilo skok cen nafte in zlata. Cena nafte Brent je v določenem trenutku presegla 78 USD za sodček. Zlato je kot varna naložba na najvišji točki pridobilo več kot 30 % vrednosti od začetka leta. Kljub temu so trgi ostali relativno stabilni, saj so vlagatelji dogajanje dojemali kot kratkoročno tveganje.

Na področju trgovinske politike je ameriški predsednik Donald Trump najprej napovedal nove carine na uvoz iz EU, a jih nato preložil do 9. julija. Vzporedno so potekala pogajanja z več partnericami, vključno s Kitajsko, s katero naj bi ZDA dosegli nov dogovor o izvozu redkih zemeljskih kovin. Sodišče v ZDA je medtem omejilo predsedniška pooblastila za uvedbo carin, kar je trge nekoliko pomirilo.

Ameriški indeks S&P 500 je junija zaključil z rastjo in dosegel nove rekordne vrednosti, podprt z močnimi rezultati podjetij, predvsem iz tehnološkega sektorja. Nvidia je z izjemnimi četrtletnimi rezultati in optimističnimi napovedmi znova prevzela status največjega podjetja na svetu.

Evropski delniški trgi so prav tako beležili rast, pri čemer je nemški DAX dosegel novo rekordno vrednost. K pozitivnemu razpoloženju so prispevale nižje inflacijske številke in nadaljnje zniževanje obrestnih mer s strani ECB. V Aziji so kitajske borze okrevale po dogovoru z ZDA, čeprav ostajajo makroekonomski podatki šibki. V središču zanimanja vlagateljev ostaja Indija zaradi stabilnega okolja in strukturnih mega-trendov.

Inflacija in denarna politika

Inflacija v ZDA na letni ravni je v maju znašala 2,7 % (core PCE), kar je nekoliko nad pričakovanji. Kljub temu je predsednik Fed Jerome Powell nakazal večjo pripravljenost za znižanje obrestnih mer, če se bodo gospodarske razmere poslabšale. Trgi pričakujejo nadaljnja znižanja do konca leta, prvo morda že julija. Fed je sicer ohranil obrestno mero v razponu med 4,25 in 4,50 %, a znižal napovedi gospodarske rasti.

Evropska centralna banka je junija že osmič zapored znižala ključno obrestno mero, tokrat na 2,0 %, kar naj bi pomagalo ublažiti učinke carin in podpreti gospodarsko rast. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da se cikel zniževanj bliža koncu, a ostaja odprta za nadaljnje ukrepe, če bodo gospodarski podatki to zahtevali.

Makroekonomski podatki in pričakovanja

Makroekonomski podatki so bili mešani. V ZDA je maloprodaja upadla že drugi mesec zapored, a segment brez avtomobilov je beležil rast. PMI kazalniki kažejo na zmerno ekspanzijo, predvsem v proizvodnji. V Evropi je celotni PMI za evroobmočje dosegel 50,2, kar kaže na šibko rast. Francosko gospodarstvo medtem ostaja v kontrakciji. Na Kitajskem se nadaljuje deflacija, a fiskalne spodbude in trgovinski dogovori vlivajo nekaj optimizma.

V prihodnjih tednih bo pozornost zopet usmerjena v objave četrtletnih rezultatov podjetij in nadaljnji razvoj trgovinskih odnosov.

Delniški trgi v številkah v mesecu juniju (v EUR)

Razmere na obvezniških trgih

Tečaji evropskih državnih in podjetniških obveznic so se v juniju gibali:

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili pozitivne mesečne donosnosti:

Dinamični podskladi:

Preudarni podskladi:

Zajamčeni podskladi:

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre