Pozitiven zaključek meseca avgusta, kljub močnejšemu začetnemu padcu delniških tečajev

Dogajanje na finančnih trgih v avgustu je bilo zaznamovano predvsem z negativnim odzivom investitorjev na začetku meseca na presenetljiv nadaljnji dvig obrestnih mer s strani japonske centralne banke in tudi zaskrbljenostjo pred močnejšim poslabšanjem gospodarskega okolja. Omenjeno je rezultiralo v relativno visokih upadih delniških tečajev, ki pa so se tekom meseca v povprečju popravili in na koncu dosegli pozitivne mesečne donosnosti.

Hkrati so se zahtevane donosnosti državnih obveznic ZDA in Nemčije dodatno spustile, saj je bilo zanimanje za njih v takšnem negotovem okolju s strani investitorjev povečano, kar pa se je prav tako umirilo tekom meseca.

Umiritev trga in pričakovanja o znižanju obrestnih mer

K umiritvi razmer je botrovalo več dejavnikov, med drugim spoznanje investitorjev, da je bila prodajna reakcija na delniških trgih kljub vsemu pretirana in so le-ti postajali zopet agresivnejši na nakupni strani. Nadaljnje četrtletne objave poslovnih rezultatov podjetij, ki so bili v povprečju nad pričakovanji analitikov, kot tudi objave makroekonomskih podatkov, ki po eni strani niso nakazovale na bistveno močnejše poslabšanje ekonomske slike, kot se je to morda zazdelo na začetku meseca.

Hkrati pa so vseeno podpirale pričakovanja o nadaljnjem rahljanju monetarnih politik pomembnejših centralnih bank in nižanju njihovih obrestnih mer. K slednjemu je dodatno prispevala izjava guvernerja ameriške centralne banke konec meseca avgusta na rednem finančnem srečanju v ameriškem Jackson Hole, da je napočil čas za spremembo tamkajšnje monetarne politike, kar je dodatno podkrepilo pričakovanja o močnejšem znižanju ključne obrestne mere že na septembrskem zasedanju, ko bi lahko FED le-to spustil za 50 bazičnih točk.

Slabši makroekonomski podatki v ZDA

V avgustu evropska in ameriška centralna banka nista zasedali, zato je monetarna politika obeh ostala praktično nespremenjena, so se pa še nekoliko bolj okrepila kot že omenjeno pričakovanja o prihodnjih rezih obrestnih mer. Za konec leta tržni udeleženci tako pričakujejo za ameriško centralno banko štiri znižanja v skupni višini okrog 100 bazičnih točk, k čemur so prispevala predvsem nižja tržna inflacijska pričakovanja ter objave nekaterih makroekonomskih podatkov v ZDA.  

Slabši podatki iz trga dela o novih zaposlitvah delavcev v mesecu juliju od pričakovanih, in sicer za 0,2 odstotne točke. Presenetljivo višja stopnja julijske brezposelnosti, ki je znašala 4,3 odstotka kot tudi revizija o številu ustvarjenih delovnih mest za preteklo leto, ki je pokazala na več kot 800 tisoč manjše število novih zaposlitev. Gibanja cen (osnovna julijska inflacija na letni ravni v višini 2,9 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj od pričakovanj), kot tudi industrijske proizvodnje (upad za 0,6 odstotka na mesečni ravni).

Nadaljnji upad inflacijskih pričakovanj in šibka gospodarska rast v Evropi

Na drugi strani sta bili prodaja na drobno kot tudi prodajna dinamika na nepremičninskem trgu na mesečni ravni višji od pričakovanj. V Evropi je pozitivno presenetil podatek o nemški industrijski proizvodnji, ki je na mesečni ravni porastla za 1,4 %, še bolj pa tisti o rasti novih naročil (3,9 % mesečna rast napram pričakovanih 0,5 %), medtem ko je bila preliminarna objava avgustovske inflacije v Nemčiji na letni ravni nižja od pričakovanj (1,9 % napram pričakovanih 2,1 %). Objavljen je bil tudi podatek o rasti BDP Evroobmočja za drugo četrtletje v višini 0,6 % na letni ravni, ki je bil v skladu s pričakovanji. Za ECB se pričakuje eno znižanje obrestne mere na septembrskem zasedanju in dva do tri znižanja skupno do konca leta.

Gibanje delniških trgov po svetu

Tekom meseca avgusta so delniški tečaji predvsem skušali nadoknaditi upade iz začetka meseca in so tako na mesečni ravni ostali v povprečju nespremenjeni. Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v tem mesecu v povprečju pridobile za 0,3 % vrednosti, tako da znaša sedaj njihova letošnja rast v povprečju 15,7 %.

V ozadju tega dogajanja je širši indeks ameriških delnic S&P 500 ostal praktično nespremenjen, tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil dober odstotek svoje vrednosti, oboje merjeno v evrih. Nekoliko bolje so se odrezale v povprečju cene evropskih delnic, merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600, saj je le-ta zabeležil 1,3 % porast v mesecu avgustu, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP upadel za 2,3 %.

Donosnosti državnih in podjetniških obveznic

Tečaji evropskih državnih obveznic so se v mesecu avgustu zvišali, in sicer v povprečju za 0,4 %, medtem ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno porastli za okrog 0,3 %.

Zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic v mesecu avgustu so se znižale na pretežnem delu krivulje v povprečju za okrog 10 bazičnih točk, najmočneje  na ročnostih do dveh let. Na 10-letni ročnosti se je tako zahtevana donosnost ustalila konec meseca na okrog 2,3 %.

Podobno, a malo bolj dinamično, so se gibale državne obveznice ZDA, tako da je zahtevana donosnost konec meseca znašala na 10- letnem delu krivulje 3,9 %. Vrednost šestmesečnega Euriborja se je prav tako znižala, in sicer za dobrih 20 bazičnih točk na 3,4 %.

Rast cene zlata in stabilizacija cen surovin

V avgustu se je trend padanja indeksa surovin Bloomberg Commodity ustavil, saj je njegova vrednost ostala praktično nespremenjena, cena zlata pa se je zvišala za 2,3 %.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v avgustu zabeležili neizrazite in zelo podobne mesečne donosnosti.

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je izgubil 0,03 %, Modri dinamični podsklad pa 0,09 %.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 0,08 %, Modri preudarni podsklad pa 0,02 %.

Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,2 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa za 0,15 %.

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre