V mesecu septembru so na finančne trge najbolj vplivale politike centralnih bank. V skladu s pričakovanji so temeljno obrestno mero znižale evropska, ameriška in švicarska centralna banka.
Stimulativne politike centralnih bank
Evropska centralna banki je znižala temeljno obrestno mero za 0,6% na vrednost 3,65%, ameriška centralna banka za 0,5% na vrednost v območju med 4,75 % in 5,00 %, švicarska centralna banka pa je znižala temeljno obrestno mero za 0,5% in se nahaja na vrednosti 1%.
Na stimulativne politike centralnih bank so ugodno vplivali podatki o splošni inflaciji, ki se je v avgustu v evro območju znižala na vrednost 2,2%, v septembru pa na vrednost 1,8%. V ZDA se je vrednost splošne inflacije CPI v avgustu znižala na vrednost 2,5%, vrednost PCE (indeks rasti cen za potrošnike) pa na vrednost 2,2%. Centralne banke pri politikah zasledujejo ciljno inflacijo v višini 2%.
Finančne trge je pozitivno presenetila Kitajska centralna banka, ki je znižala kratkoročne obrestne mere za repo posle za 0,5% in hkrati znižala koeficient obveznih rezerv za poslovne banke. Z namenom zviševanja gospodarske rasti je vlada napovedala tudi nove fiskalne spodbude za podjetja.
Rast cen obveznic in padec vrednosti Euriborja
Tečaji evropskih državnih obveznic so se v mesecu septembru zvišali za 1,3%, medtem ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno porastli za 1,2 %.
Zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic so se znižale v povprečju za okrog 20 bazičnih točk. Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice je bila konec meseca v višini 2,1 %, donosnost do dospetja slovenske desetletne državne obveznice pa v višini 2,9%.
Znižanje temeljne obrestne mere ECB je vplivalo na spremembo vrednosti Euriborja. Vrednost šestmesečnega Euriborja se je v septembru znižala za 7,6% na končno vrednost v višini 3,1%.
Gibanje delniških trgov po svetu
Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v povprečju pridobile 0,8 % vrednosti. Njihova rast v prvih devetih mesecih letošnjega leta je v povprečju znašala 16,2 %.
Nadaljuje se velika razlika v gospodarski rasti ZDA in evro območja. V ZDA je bila objavljena letna rast bruto družbenega produkta v višini 3%, v evro območju pa le v višini 0,6%. Širši indeks ameriških delnic S&P 500 se je v septembru v dolarjih zvišal za 2%, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 2,7% svoje vrednosti. Cene evropskih delnic merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600 so se znižale za 0,4%, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP ostal skoraj nespremenjen.
Izjemno rast v višini 21% so dosegle delnice kitajskih podjetij iz indeksa CSI300 po objavi stimulativnih ukrepov kitajske centralne banke in vlade.
Rast indeksa surovin in žlahtnih kovin
Za 4,4 % se je zvišala vrednost indeksa surovin Bloomberg Commodity. Cena zlata se je zvišala za 5,2 %, cena srebra pa za 7,9%. Nadaljuje se volatilnost cene surove nafte, ki se je septembra znižala za 7,3%, v prvem tednu oktobra pa zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu porastla za 10,5%.
Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice
V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice poslovali pozitivno.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,16 %, medtem, ko je Modri dinamični podsklad pridobil 1,07 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 1,07 %. Prav tako je Modri preudarni podsklad pridobil 1,03 %.
Pozitivne donose sta ustvarila tudi zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,69 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je zvišala za 0,64 %.
080 23 45
info@modra.si