Dogajanje na finančnih trgih v mesecu aprilu je bilo zaznamovano z makroekonomskimi kazalci in s tem povezanimi pričakovanji glede prihodnjega nižanja ključnih obrestnih mer glavnih svetovnih centralnih bank. V nekoliko manjši meri so k temu pripomogli tudi solidni poslovni rezultati podjetij v Evropi in ZDA, ki so v povprečju za prvo letošnje četrtletje presegli pričakovanja analitikov.
Inflacija in gospodarska aktivnost v ZDA ter Evropi
V ZDA je bil namreč objavljen podatek o marčevski splošni inflaciji CPI v višini 3,5 % na letni ravni ter 0,4 % na mesečni ravni. Kar je za 0,1 odstotne točke nad pričakovanji. Enako presenečenje velja za jedrno inflacijo, kar je sprožilo domneve investitorjev, da pričakovana znižanja ključne obrestne mere niso osnovana v takšni meri in da bo le-ta ostala dalj časa na višjih nivojih. To je sprožilo zvišanja zahtevanih donosnosti obveznic ter upad tečajev delnic. Omenjenega gibanja tečajev ni bistveno spreobrnila niti vnaprejšnja objava podatkov o rasti BDP za ZDA, ki je znašala za prvo četrtletje 1,6 % in bila tako nižja od pričakovanj, a v ozadju z nekoliko presenetljivo nadvse močno domačo potrošnjo.
V Evropi so pozitivno presenečali anketni podatki nabavnih managerjev PMI in v povprečju za Evroobmočje nakazujejo na rahlo rast gospodarske aktivnosti, predvsem na račun storitvenih dejavnosti ter splošne aktivnosti v perifernih članicah Grčije, Španije in Italije. Raven inflacije v Evroobmočju pa je v povprečju ostala nespremenjena in v skladu s pričakovanji v višini 2,4 % na letni ravni.
Monetarna politika ECB in FED
Od glavnih centralnih bank je v mesecu aprilu zasedala Evropska centralna banka, ki pa ni spreminjala svoje monetarne politike in tako še naprej ostaja po pričakovanjih restriktivna. Prvo znižanje njene ključne obrestne mere se pričakuje v letošnjih poletnih mesecih, na strani ameriške centralne banke FED pa proti koncu letošnjega leta.
Pregled svetovnih delniških trgov
Na svetovnih delniških trgih se je močan pozitiven trend letošnje rasti v povprečju vsaj začasno ustavil. Delnice, kot jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so namreč v tem mesecu v povprečju izgubile 2,9 % vrednosti in s tem znižale svoje letošnje rasti tečajev v povprečju na slabih 8 %. V ozadju tega dogajanja je širši indeks ameriških delnic S&P 500 izgubil za 3,1 %, tehnološki indeks Nasdaq pa za 3,4 % svoje vrednosti. Nekoliko manj so v povprečju upadle cene evropskih delnic, merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600, saj je le-ta zabeležil 1,5 % upad v mesecu aprilu, pri čemer je slovenski delniški indeks SBITOP upadel za 2,4 %. Kljub temu vsi omenjeni indeksi še vedno beležijo občutne pozitivne rasti v tekočem letu.
Trend na trgu evropskih obveznic
Tečaji evropskih državnih obveznic so se v mesecu aprilu znižali v povprečju za 1,4 %, medtem, ko so tečaji evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno upadli za 0,9 %. V ozadju tega je porast zahtevanih donosnosti državnih obveznic, pri čemer so zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic v mesecu aprilu zvišale od 20 do 30 bazičnih točk. Na 10-letni ročnosti se je le-ta ustalila konec meseca na 2,6 %. Nekoliko višji porast so beležile državne obveznice ZDA, katerih zahtevana donosnost konec meseca aprila znaša na 10- letnem delu krivulje slabe 4,7 %. Vrednost šestmesečnega Euribor-ja se je po drugi strani še nekoliko znižala, in sicer za 5 bazičnih točk na 3,8 %.
Rast cen surovin se nadaljuje
V aprilu se je zopet zvišala vrednost indeksa surovin Bloomberg Commodity, in sicer za 2,2 %, predvsem na račun relativno robustne gospodarske aktivnosti navkljub restriktivnim monetarnim politikam centralnih bank in nadaljnji grožnji eskalacije na Bližnjem Vzhodu ter s tem povezanega višjega geopolitičnega tveganja. Cena zlata se je v aprilu zvišala za 2,5 %.
Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice
Čeprav so vsi pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice glede na zgoraj opisane okoliščine v aprilu zabeležili negativne mesečne donosnosti, so le-ti upadli manj od splošnih obvezniških in delniških trgov.
Dinamični podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,64 %, Modri dinamični podsklad pa 1,71 %.
Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 1,27 %, Modri preudarni podsklad pa 1,37 %.
Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je znižala za 0,55 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa za 0,60 %.