Iz tega razloga je digitalna pismenost dandanes zelo pomembna veščina. Kljub temu se pojavljajo velike razlike med posameznimi starostnimi skupinami po razvitosti njihovih digitalnih spretnosti.

Dejstvo je, da čeprav govorimo o obsežni digitalizaciji družbe še vedno večina starejših odraslih nima razvitih osnovnih digitalnih kompetenc. S pojavom interneta se je pričel pojavljati tudi izraz digitalni razkorak, ki se nanaša na možnost dostopa in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Digitalna doba in uporaba spleta 3.0 je generacijsko vrzel med digitalnimi domorodci, ki so se rodili po letu 1980 in digitalnimi priseljenci, ki so se rodili pred letom 1980, le povečala in predstavlja velik izziv mnogim starejšim odraslim pri uporabi tehnologije. Po eni strani digitalni priseljenci težje osvajajo nove veščine, ki prihajajo z digitalno dobo, medtem, ko so digitalni domorodci odraščali obkroženi z računalniki, internetom, pametnimi telefoni in drugimi elektronskimi napravami. Po drugi strani pa se digitalni priseljenci prizadevajo izobraziti in razumeti popolnoma nov jezik. Pri samem razvoju storitev se pri Modri trudimo, da bodo le te razumljive vsem generacijam. Hkrati pa storitve prilagajamo skladno z ugotovitvami in potrebami strank. V kolikor posamezniki ne želijo uporabljati digitalnih rešitev, smo jim vedno na voljo tudi osebno.

V Sloveniji uporablja internet več kot polovica starejših prebivalcev

V letu 2020 je bilo med prebivalci Slovenije v starostni skupini 65–74 let, 56 % takih, ki so že uporabljali internet in 33 % takih, ki so internet uporabljali večkrat dnevno. Evropsko povprečje za to starostno skupino znaša 61 %, Slovenija pa se uvršča v spodnjo polovico držav evropske unije. Prvo mesto zaseda Danska (94 %), sledi ji Luksemburg in Švedska (91 %). Vir: Eurostat, 2020.

Rednih uporabnikov, ki so internet uporabljali redno tri mesece pred anketiranjem je bilo 51 %. Med njimi jih je največ uporabljalo internet za iskanje informacij o blagu in storitvah (78 %). Sledijo jim tisti, ki uporabljajo internet za branje spletnih novic ter časopisov (74 %) in ti, ki so splet uporabili za iskanje informacij povezanih z zdravjem (59 %).
Vir: SURS, 2020.

Konservativnost in nižja stopnja digitalne pismenosti starejše populacije med 65–74 let se kaže v manjši uporabi spletnih rešitev. V tej skupini uporabnikov še vedno prihaja do nezaupanja v uporabo tehnoloških novosti. Dolgoletna prisotnost le teh pa je vseeno pripomogla k temu, da se vse več posameznikov odloča za njihovo uporabo. Stopnja zaupanja se počasi krepi in splošen trend rasti glede dostopa in uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Medtem se prav tako povečuje dostop do telekomunikacijskih omrežij, še posebej pri mobilnih povezavah. Vsekakor je tudi pandemija covid-19 pospešila prehod na digitalno poslovanje in uporabnike še dodatno vzpodbudila k uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Uporaba spletnega portala e.Modra.si v starostni skupini 65-74 let

Naš spletni portal e.Modra uporablja 7.000 članov v starosti 65-74 let, kar predstavlja 20,5 % vseh članov v tej starostni skupini. Med vsemi uporabniki portala pa je digitalnih domorodcev le 14 %. Prav zaradi tega se pri Modri zavzemamo, da bi dodatno pokojninsko zavarovanje približali tudi mlajši generaciji in jih spodbudili k razmišljanju o problematiki starosti prebivalstva ter finančni varnosti po upokojitvi. Člani na portalu najpogosteje iščejo podatek o višini privarčevanih sredstev ter doseženih donosih. Med pogosteje uporabljenimi funkcionalnostmi je izračun dodatne pokojnine, ki že upošteva posameznikova vplačila ter razvrstitev v sklad.

Lepo vabljeni, da se registrirate v e.Modra.