V prvem polletju letošnjega leta so svetovne finančne trge pretresali številni dogodki — od napetosti glede carin do novih rekordov na delniških trgih.

Kje smo danes, kaj nas čaka do konca leta in kako se v času negotovosti odločati za prave naložbe?

O tem smo se pogovarjali z izkušenim upravljavcem premoženja v Modri zavarovalnici. Miha Žejn izpostavlja pomen dolgoročne perspektive, vpliv geopolitike ter priložnosti, ki jih prinašajo umetna inteligenca in energetska preobrazba.

Če pogledamo dogajanje na svetovnih finančnih trgih v prvem polletju — kateri dogodki so po vašem mnenju najbolj zaznamovali letošnje leto?

Najbolj gre izpostavit t.i. »liberation day«, ko je ameriški predsednik Trump objavil carine na uvoze iz številnih držav. Odziv trgov je bil silovit in je spomnil na druge dogodke, ki so na vrednosti finančnih instrumentov pomembno vplivali v preteklosti. Na nek način lahko to označimo tudi kot spremembo svetovne ureditve kot smo jo poznali. Ne glede na precejšen šok, ob katerem so svetovne delnice izgubile skoraj 15 odstotkov vrednosti, pa so tečaji do konca polletja večino nadoknadili, v lokalnih valutah pa celo že dosegle nove rekordne vrednosti.

Kateri globalni trendi trenutno najbolj vplivajo na trge in kako se nanje odzivajo vlagatelji?

Še vedno so v ospredju carine, oziroma sedaj bolj pogajanja o pogojih trgovine med ZDA in njihovimi trgovinskimi partnerji. Je pa vpliv na trge precej nižji, oz. se trg ne odziva več, kar je najverjetneje posledica dejstva, da je ameriška administracija že po enem tednu po »liberation dayu« uvedbo carin zamaknila za 90 dni.

Precej zanimivo bo spremljati kako bo ameriška centralna banka, katere mišljenje je nasprotno od ameriške administracije, ki si želi nižjih obrestnih mer. Centralna banka vztraja pri trenutnih obrestnih merah, kar ni jasnih podatkov o vplivu carin na cene in gospodarsko rast. Mnogi so zato prepričani, da spremembe obrestnih mer letos zato ne bo, ameriški predsednik pa javno močno kritizira predsednika FED, kateremu mandat poteče maja prihodnje leto. Več kot očitno je, da bi si predsednik želel osebo, ki bo sledila njegovim željam pri oblikovanju monetarne politike.

Kakšna so vaša pričakovanja za drugo polovico leta 2025 — kje vidite največ priložnosti in kje največ tveganj?

Pričakujemo oziroma upamo, da bo drugo polletje bolj mirno. Ne samo na kapitalskih trgih pač pa tudi na ekonomskem področju nasploh, še posebej pa na geopolitične področju, ki ga nikakor ne smemo zanemariti. Slednje je morda še največje tveganje, nikakor pa ne moremo zanemariti možnosti, da ameriški predsednik impulzivno najde pot za, na primer, predčasno odslovitev predsednika centralne banke, kar bi lahko močno zamajalo kredibilnost monetarne politike in centralne banke kot take. Vse skupaj lahko negativno vpliva na trge kapitala.

Kako se kot upravljalec odločate, katere naložbe prilagoditi ali ohraniti v času povečanih negotovosti?

Bistvena je alokacija med bolj in manj tveganimi naložbenimi razredi. Čisto preprosto povedano, ob povečanih tveganjih najbolj trpijo vrednosti bolj tveganih naložbenih razredov (predvsem delnic), manj pa tipično vrednosti obveznic. Delno pa portfelje prilagajamo tudi regijsko in panožno, kjer izbiramo manj ciklične panoge ali pa izpostavljene regije.

Katera naložbena zgodba ali premik na trgu vas je letos najbolj presenetil — bodisi pozitivno bodisi negativno?

Zagotovo je največje presenečenje izjemna donosnost evropskih delnic. Evropske delnice so v povprečju do polletja dosegle 14 odstotno donosnost, ameriške (v ameriških dolarjih) pa slabi h 6 odstotkov. Po daljšem obdobju višje donosnosti ZDA je to dobrodošlo pozitivno presenečenje.

Kako pomembna je pri upravljanju portfeljev dolgoročna perspektiva in kako se izogibate impulzivnim odločitvam ob kratkoročnih tržnih nihanjih?

Dolgoročna perspektiva je ključna. Dejstvo je, da je tveganje na kratki rok bistveno višje kot na dolgi rok. To lahko vidimo že na primeru letošnjega prvega polletja, ko so bile še aprila tržne razmere preprosto grozljive, danes pa, tri mesece kasneje, skoraj dnevno spremljamo nove rekordne vrednosti. Ravno zato ob tržnih šokih delamo manjše premike v strukturi portfeljev, ker je vedno treba imeti pred očmi dolgoročno perspektivo.

Veliko se govori o umetni inteligenci, energetski preobrazbi in demografskih spremembah. Kateri dolgoročni trend vas kot upravljalca trenutno najbolj zanima?

Umetna inteligenca je še vedno trend številka 1. Delno je z umetno inteligenco povezana tudi energetika, ker vemo, da je strojna oprema, ki jo poganja energetsko zahtevna. Videti je, da je umetna inteligenca prodrla na številna področja in mnogi so prepričani, da je to šele začetek. Povsem mogoče je, da bomo čez manj kot 10 leti priča humanoidnim robotom, že danes pa se v Texasu lahko peljemo z t.i. robotaxijem, ki vozi brez človeške intervencije

Če bi morali varčevalcem svetovati le eno pravilo, ki naj bi se ga pri upravljanju osebnih financ vedno držali — katero bi bilo to?

Ohrani hladno glavo. Ne glede na vse, sveta verjetno ne bo konec.

Dogajanje na finančnih trgih tudi v letošnjem letu potrjuje, kako hitro se razmere lahko spremenijo in kako pomembno je ohraniti dolgoročno perspektivo ter premišljeno prilagajati naložbene odločitve. Negotovosti in priložnosti bo tudi v prihodnje več kot dovolj — tako na področju geopolitike, kot tehnološkega razvoja in ekonomskih politik.

Če želite ostati na tekočem z aktualnimi dogajanji na kapitalskih trgih, vas vabimo, da na naši spletni strani spremljate Modre vsebine, ki jih pripravijo naši strokovnjaki in ponujajo svež pregled preteklega meseca ter drugih dogajanj na finančnih trgih.