Razmišljanje ob prihajajočem potrošniškem “prazniku”

Zadnjih nekaj (deset)let svet ob koncu meseca novembra zajame neustavljiva nakupovalna mrzlica, imenovana Črni petek (t. i. Black Friday). Kot nakupovalni dogodek se je Črni petek utrdil v 80. letih 20. stoletja, in sicer v ZDA. S pojavom interneta in globalizacije pa se je nakupovalna mrzlica razširila po svetu. Zlasti po letu 2010, ko so dogodek posvojile evropske države in ga začele posnemati. Slovenija pri tem ni nobena izjema.

Trgovci oglašujejo “neverjetne popuste”, spletne košarice se mrzlično polnijo, občutek zmage posameznika je skoraj otipljiv. Toda ko se adrenalin poleže, si vse pogosteje zastavimo  vprašanje, kdo v resnici po Črnem petku odide kot zmagovalec.

Sprva je Črni petek veljal za ameriški dan popustov, ki je nastopil takoj po zahvalnem dnevu. Danes pa predstavlja globalni simbol potrošniške kulture, ki ima vse več temnih strani. Masovna proizvodnja, prekomerna embalaža in transport povzročajo ogromno količino odpadkov in emisij. Zaposleni v skladiščih in dostavnih službah svoje delo v tem času pogosto opravljajo v izrednih razmerah, da bi naša naročila pravočasno prispela. Mali trgovci vse težje tekmujejo z globalnimi spletnimi velikani, kar negativno vpliva tudi na domače gospodarstvo.

Pasti impulzivnih nakupov

Pritisk oglasov in vsesplošno vzdušje nas pogosto zavedeta v impulzne nakupe, ki jih kasneje lahko obžalujemo. Raziskave kažejo, da se potrošniki med sezono popustov pogosteje zadolžujejo, da bi si privoščili tisto, česar v resnici sploh ne potrebujejo. Pogosto se namreč zgodi, da kupljeni izdelki že po nekaj mesecih končajo v smeteh ali obvisijo v omarah.

Naj letošnji Črni petek ne bo le dan popustov, temveč lekcija o odnosu do denarja, potrošnje in varčevanja.

V razmislek …

Ali s tem, ko danes kupim ceneje, res naredim nekaj dobrega zase – ali le podaljšujem verigo odvisnosti od porabe?

Bi bilo pametneje denar, ki ga namenim “akcijam” prihraniti za čas, ko bom potrebovala finančno varnost – za pokojnino, zdravje ali uresničitev sanj?

Resnični “popust” namreč ni tisti, ki ga ponudi trgovec, temveč tisti, ki si ga omogočimo sami — ko se odločimo ne zapraviti za nekaj, kar nam ne prinaša dolgoročne vrednosti. Pravi izziv današnjega časa torej ni, koliko lahko kupimo, temveč koliko lahko prihranimo. Naj bo torej letošnji Črni petek priložnost za razmislek o tem, kaj v resnici pomeni dobro kupčijo. Jo je smiselno iskati v nakupovalni košarici, ali raje v svoji prihodnosti.