Konflikt na Bližnjem vzhodu in rast cen energentov sta povzročila padec trgov

V začetku meseca marca se je zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu in zaprtja plovbe skozi Hormuško ožino cena nafte močno zvišala. Skozi Hormuško ožino je pred vojaškim konfliktom potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim plinom.

Zaprtje Hormuške ožine velja za največjo motnjo v oskrbi z energijo v zadnjih letih, primerljivo z naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Predstavniki Organizacije združenih narodov so opozorili na resno tveganje za svetovno prehransko varnost, predvsem zaradi motenj v dobavi energije, gnojil in hrane.

Neposredni vplivi zvišanja cen energentov so vplivali na cene delnic in obveznic na globalnih finančnih trgih. Inflacijska pričakovanja so se zvišala, prav tako pričakovanja o višjih obrestnih merah. Višje cene energije so obudile skrbi glede nižje gospodarske rasti in recesije. Svetovni delniški indeks MSCI World se je v valuti EUR v marcu znižal za 4,2 %.

Največja znižanja cen delnic so se zgodila v Aziji. Azijske države so bile pred vojno v Iranu največje uvoznice nafte in utekočinjenega plina iz Bližnjega vzhoda. Indeks MSCI Asia Pacific se je v valuti EUR v marcu znižal za 11 %.  

Širši indeks ameriških delnic S&P 500 se je v marcu znižal za 5,1 %, indeks tehnoloških delnic Nasdaq pa se znižal za 4,7 %. Najvišje padce cen delnic so doživele delnic podjetij iz panog ciklična potrošnja, industrija in finance. V marcu so se zvišale cene delnic naftnih podjetij.

Energetski šok je močno zaznamoval tudi evropske finančne trge

Evropska podjetja so občutljiva na geopolitična tveganja in rast cen energentov, saj je regija neto uvoznik energentov. Indeks delnic Euro Stoxx Europe 600 se je v marcu zaradi strahu pred inflacijo in znižanjem gospodarske rasti znižal za 8 %. Slovenski delniški indeks SBITOP se je v marcu znižal za 8,3 %.

V Nemčiji se je marca znižala vrednost indeksa poslovne klime inštituta Ifo na vrednost 86,4 kar je najnižje v zadnjem letu. Objavljen je bil tudi podatek o indeksu nabavnih managerjev v industriji v višini 52,2,  ki kaže da je gospodarska aktivnost še vedno pozitivna.

Centralne banke in inflacija

Ameriška centralna banka je na marčevski seji obrestno mero ohranila v razponu med 3,5 % in 3,75 %. V izjavi je bilo poudarjeno da se inflacija umirja počasneje od pričakovanj.   

Evropska centralna banka v marcu ni spreminjala temeljne obrestne mere. Na tiskovni konferenci so predstavili nove napovedi inflacije in gospodarske rasti za Evro območje. Napoved inflacije za leto 2026 so zvišali na vrednost 2,6 %, napoved gospodarske rasti pa so znižali na višino 0,9 %.  

V marcu je zasedala tudi Angleška centralna banka, ki je obdržala temeljno obrestno mero pri 3,75 %.

Visoka rast cene nafte in zemeljskega plina

V marcu so cene energentov dosegle nadpovprečno rast. Cena sodčka surove nafte na borzi New York  se je v marcu zvišala za 51 % na vrednost 101,4 dolarja. Cena zemeljskega plina na nizozemski borzi pa se je v marcu letos zvišala kar za 61 %.

Zaradi zvišanih inflacijskih pričakovanj in tveganj nižjih rasti BDP so se znižale cene plemenitih kovin. Cena zlata se je v marcu znižala za 11,6 %, cena srebra pa za 19,8 %.

Cene obveznic pod vplivom pričakovane višje inflacije

Višje cene energentov so zvišale inflacijska pričakovanja. Indeks vrednosti evropskih državnih obveznic se je v mesecu marcu znižal za 2,7 %. Indeks vrednosti evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa se je v marcu znižal za 2,3 %. Na gibanje cen podjetniških obveznic so vplivali višji kreditni pribitki zaradi povišanih tveganj in dvig krivulje donosnosti državnih obveznic.

Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice se je v marcu zvišala za 40 bazičnih točk in je bila konec meseca v višini 3 %. Donosnost slovenske desetletne državne obveznice je bila 3,5 %, francoske desetletne državne obveznice 3,7 % in italijanske desetletne državne obveznice 3,9 %.

Pomen dolgoročnega varčevanja in razpršenosti naložb

Dogajanje v marcu je potrdilo, da so finančni trgi občutljivi na hitre spremembe v makroekonomskem in geopolitičnem okolju. Povečana nihanja poudarjajo pomen dolgoročne naložbene usmeritve, razpršenosti naložb in postopnega prilagajanja portfeljev.

Pokojninski skladi Modre zavarovalnice so tudi v takšnem okolju upravljani s poudarkom na dolgoročni stabilnosti in preudarnem upravljanju tveganj, kar ostaja ključno za doseganje ciljev dolgoročnega varčevanja.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili naslednje mesečne donosnosti:

Dinamični podskladi:

Preudarni podskladi:

Zajamčeni podskladi:

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre