Ob trenutni negotovosti na kapitalskih trgih je povsem naravno, da se vlagatelji sprašujejo, kaj to pomeni za njihovo varčevanje. A prav v takšnih časih je pomembno ohraniti dolgoročno perspektivo in zaupanje v premišljeno strategijo. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju gre za namensko in dolgoročno varčevanje, zato imajo kratkoročna nihanja na trgih precej manjši vpliv, kot se morda zdi na prvi pogled. Vsa sredstva naših pokojninskih skladov so razpršena med različne naložbene razrede in regije, kar pomembno zmanjšuje tveganje.

Trenutna nihanja na trgih niso neobičajna in pogosto spremljajo večje družbeno – ekonomske spremembe. Tržna nihanja ne prinašajo le izzivov – pogosto odprejo tudi priložnosti za tiste, ki znajo ohraniti mirno glavo in razmišljati dolgoročno. Ključno torej je, da tudi v spremenljivih okoliščinah ostajamo zavezani dolgoročnemu cilju. Ob tem pa velja podrobneje pogledati, kaj se trenutno dogaja na kapitalskih trgih in kako ti premiki vplivajo na posamezne naložbene razrede.

V mesecu marcu so na svetovne finančne trge najbolj vplivali učinki novih politik ameriške administracije. Negotovost zaradi zniževanja državne potrošnje v ZDA in strah pred učinki novih carin so v marcu precej znižale cene delnic.

Poleg uvedbe dodatnih 10 % na vse izdelke iz Kitajske in 25 % carin na uvoz jekla in aluminija je na trge v marcu vplivala napoved 25 % uvoznih carin na vse avtomobile, ki niso narejeni v ZDA. Prav tako so bile napovedane carine na uvoz blaga iz držav, kjer imajo ZDA trgovinski primanjkljaj.

Nove carine krepijo negotovost in zavirajo gospodarsko rast

V začetku aprila se je »trgovinska vojna« še okrepila z napovedjo novih carin na blago iz vseh držav z najmanj 10 % carinsko stopnjo, kar je povzročilo nadaljnje zniževanje cen delniških naložb. Za države članice Evropske unije naj bi veljala 20 % carinska stopnja. Številne države pripravljajo v primeru neuspešnih pogajanj povračilne carine. Pričakujemo lahko višje cene izdelkov, nižjo potrošnjo in nižje dobičke podjetij. Povečuje se tveganje za recesijo in višjo inflacijo.

Ameriška centralna banka je v marcu znižala napoved gospodarske rasti za ZDA v letu 2025 na vrednost med 1,5 % in 1,9 % in zvišala napoved inflacije (PCE indeks) na vrednost med 2,6 % in 2,9 %. V marcu sta se v ZDA znižala tudi indeksa potrošniškega zaupanja in pričakovanj potrošnikov.

Delniški trgi v rdečem

Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v marcu v povprečju izgubile 8,2 % vrednosti. Širši indeks ameriških delnic S&P 500 se je v dolarjih znižal za 5,7 %, delnice tehnološkega indeksa Nasdaq pa so izgubile v povprečju 8,2 % vrednosti. Največja znižanja cen delnic so bila pri delnicah Meta (-13,7 %), Nvidia (-13,2 %) in Tesla (-11,5 %) zaradi visokih vrednotenj delnic in nižjih pričakovanih poslovnih rezultatov.

Cene evropskih delnic merjene z indeksom Euro Stoxx Europe 600 so se v marcu znižale za 4,2 %. Slovenski delniški indeks SBITOP je bil manj volatilen, znižal se je za 1,2 %.

V aprilu so zaradi napovedanih novih carin cene delnic še upadle, svetovni indeks MSCI je izgubil še 9 % vrednosti.

Evropske države povečuje izdatke za obrambo

Evropske države so zaradi povišanih geopolitičnih tveganj napovedale bistveno povečanje izdatkov za obrambo. Evropska komisija je napovedala, da bo zrahljala proračunska pravila za obrambne izdatke, ki bi omogočale državam članicam z dodatnim zadolževanjem pridobiti okrog 650 milijard evrov, preko posebnega instrumenta ugodnih posojil Evropske komisije pa še dodatnih 150 milijard evrov.

V Nemčiji so dosegli zgodovinski dogovor, ki bo sprostil omejitev državnega zadolževanja in vzpostavil poseben zunaj proračunski sklad v višini 500 milijard evrov za financiranje infrastrukturnih projektov. Napovedano povečano trošenje za obrambo je vplivalo na dvig cen delnic, katerih dejavnost je proizvodnja orožja, vojaških vozil in ostale opreme. Cena delnice nemškega proizvajalca Rheinmetall AG se je v marcu zvišala za 26 %, cena delnice italijanskega proizvajalca Leonardo SPA pa za 16 %.

V marcu se je zvišala cena surove nafte za 2,5 %, cena zlata pa se je zaradi povišanih geopolitičnih tveganj zvišala za 9,2 %. Bloombergov indeks surovin se je v marcu  zvišal za 3,6 %.

Negativen vpliv fiskalne politike na obvezniške trge

Indeks vrednosti evropskih državnih obveznic se je v mesecu marcu 2025 znižal za 1,8 %, indeks vrednosti evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno pa se je znižal za 1 %. Razlog za upad cen obveznic je bila negotovost glede učinkov zrahljane fiskalne politike na inflacijska pričakovanja in prihodnje politike centralnih bank.

Donosnost do dospetja nemške desetletne državne obveznice je bila konec meseca marca 2,7 %, slovenske desetletne državne obveznice 3,2 %, francoske desetletne državne obveznice 3,4 %, italijanske desetletne državne obveznice pa 3,8 %.

Politike centralnih bank in inflacija

Evropska centralna banka v marcu ni spreminjala obrestne mere, ki ostaja na vrednosti 2,65 %. Tudi ameriška centralna banka v marcu ni spreminjala temeljne obrestne mere, ki ostaja v razponu med 4,25 % in 4,5 %. Na tiskovni konferenci sta predstavnika obeh centralnih bank opozorila na povišana tveganja za višjo inflacijo.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice v mesecu marcu negativno poslovali.

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je izgubil 6,38 %, medtem, ko je Modri dinamični podsklad izgubil  6,41 %.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je izgubil 4,4 %. Prav tako je Modri preudarni podsklad izgubil 4,47 %.

Negativne donose sta ustvarila tudi zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je znižala za 1,34 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je znižala za 1,36 %.

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre