V mesecu juliju so delniški trgi okrevali z napredovanjem pogajanj za zniževanje carin med ZDA in Evropsko unijo ter z objavami dobrih poslovnih rezultatov tehnoloških podjetij in bank.

Gibanje delniških trgov

Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v juliju v povprečju pridobile 3,8 % vrednosti. Širši indeks ameriških delnic S&P 500 se je zvišal za 2,2 %. Cene evropskih delnic v indeksu Euro Stoxx Europe 600 so se v juliju zvišale za 0,9 %, medtem, ko se je slovenski delniški indeks SBITOP zvišal za 7,7 %.

V ZDA so najvišjo rast dosegle delnice tehnoloških podjetij po objavah dobrih poslovnih rezultatov. Indeks tehnoloških podjetij Nasdaq se je v mesecu juliju zvišal za 3,7 %. Nadpovprečne rasti delnic so dosegla podjetja Alphabet (8,7 %), Microsoft (7,2 %) in Nvidia (12,5 %).

Po objavah dobrih poslovnih rezultatov julija so v Evropi najvišje rasti dosegle delnice bank. Delnice banke Commerzbank so se v juliju zvišale za 19 %, delnice Deutsche Bank za 15 %, delnice Unicredit banke pa so se  zvišale za 14 %.  

Med delnicami, katerih vrednost se je v juliju večinoma znižala, so bile delnice podjetij iz avtomobilske panoge in materialov. Podjetja iz omenjenih panog se soočajo z strukturnimi težavami, učinki carin in višjimi stroški zadolževanja. Med najbolj problematičnimi avtomobilskimi proizvajalci v Evropi je podjetje Stellantis. Delnice podjetja Stellantis so se letos znižale za 38 %. Znižanje napovedi dobičkov so napovedala podjetja BMW,  Volkswagen, Mercedes-Benz, Toyota Motor Corporation in Nissan Motor Corporation.

Ameriško gospodarstvo v razcvetu, Evropa stagnira

V drugem kvartalu letošnjega leta se je bruto družbeni proizvod v ZDA na letni ravni povišal za 3 %, v Evro območju pa le za 0,1 %. Med državami članicami Evro območja je bila najvišja rast bruto družbenega proizvoda v Španiji (0,7 %) in Franciji (0,3 %), medtem, ko je bila v Italiji in Nemčiji rast negativna v višini -0,1 %. 

ZDA in EU dosegle dogovor o carinah z izjemo jekla in aluminija

Evropska unija in ZDA sta konec meseca julija dosegli dogovor o ameriških carinah v višini 15% na večino izdelkov iz Evropske unije.  Ta dogovor ne velja za jeklo in aluminij, kjer v veljavi ostajajo 50% carine.

Pri prodaji izdelkov v ZDA pa farmacevtskim podjetjem poleg carin predstavlja izziv tudi administrativno omejevanje cen izdelkov s strani ameriške administracije.

Rast podjetniških obveznic

Indeks vrednosti evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno se je v juliju zvišal za 0,53 %. Na gibanje cen podjetniških obveznic so pozitivno vplivali podatki o nižji inflaciji in zniževanje kreditnih pribitkov.

Indeks vrednosti evropskih državnih obveznic se je v mesecu juliju znižal za 0,23 %. Donosnost nemške desetletne državne obveznice je bila konec meseca julija 2,7 %, slovenske desetletne državne obveznice 3,1 %, francoske desetletne državne obveznice 3,3 %, italijanske desetletne državne obveznice pa 3,5 %.

Politike centralnih bank nespremenjene

Evropska centralna banka na julijski seji ni znižala temeljne obrestne mere, ki ostaja na nivoju 2,15 %. Analitiki Evropske centralne banke so ohranili napoved rasti v Evro območju v letu 2025 na vrednosti 0,9 %, v letu 2026 pa na vrednosti 1,1 % ter napoved inflacije v višini 2 % v letu 2025, v letu 2026 pa v višini 1,6 %.

Ameriška centralna banka v juliju ni spreminjala temeljne obrestne mere, ki ostaja v razponu med 4,25 % in 4,5 %. Predsednik Ameriške centralne banke je na tiskovni konferenci dejal, da Fed lahko počaka na objave več podatkov o inflaciji in stopnji brezposelnosti pred odločitvijo o znižanju temeljne obrestne mere.

Inflacija v evroobmočju v višini 2%

Inflacija v državah evroobmočja se je v juniju na letnem nivoju znižala na vrednost 2 %, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem Evropske centralne banke. V ZDA je bila  letna inflacija v višini 2,7 %, V Veliki Britaniji pa 3,6 %.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili pozitivne mesečne donosnosti:

Dinamični podsklad javnih uslužbencev je pridobil 3,84 %, medtem, ko je Modri dinamični podsklad pridobil 3,76 %.

Preudarni podsklad javnih uslužbencev je pridobil 2,42 %. Prav tako je Modri preudarni podsklad pridobil 2,45 %.

Pozitivne donose sta ustvarila tudi zajamčena podsklada. Vrednost Zajamčenega podsklada javnih uslužbencev se je zvišala za 0,55 %, vrednost Modrega zajamčenega podsklada pa se je zvišala za 0,58 %.

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre