Znižanje obrestne mere v ZDA ob umirjanju inflacije in ohlajanju trga dela

V mesecu septembru je na finančne trge najbolj vplivala odločitev ameriške centralne banke da zniža temeljno obrestno mero za 0,25 % na raven med 4 % in 4,25 %. Glavna razloga za znižanje sta bila skrb glede ohlajanja trga dela in ugodni podatki o inflaciji.

Predsednik ameriške centralne banke je na tiskovni konferenci poudaril, da bodo nadaljnje odločitve o obrestni meri sprejemali glede na aktualne ekonomske podatke o inflaciji in stopnji zaposlenosti. Napovedi članov ameriške centralne banke kažejo, da se bo zniževanje obrestnih mer nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Do konca leta pričakujejo dodatno znižanje v razponu med 0,25 % in 0,5 %.

Število zaposlenih se je nekoliko znižalo zaradi zmanjšanega priseljevanja in manj ustvarjenih novih delovnih mest. Zadnja objavljena letna inflacija v ZDA je bila v višini 2,9 %, stopnja brezposelnosti pa v višini 4,3 %. Objava podatkov o bruto družbenem proizvodu v drugem kvartalu na letni ravni je pokazala na visoko rast v višini 3,8 %, kar kaže na robustnost ameriške ekonomije.

Rast cen delnic

Širši indeks ameriških delnic S&P 500 se je v septembru zvišal za 3,5%, indeks delnic tehnoloških podjetij  Nasdaq  pa za 5,6 %.

Največjo rast so zabeležile delnice podjetij iz sektorjev informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zaostajale pa so delnice podjetij iz panog energije, materialov in potrošnje. Med tehnološkimi podjetji je največjo rast doseglo podjetje Alphabet. K rasti je prispevala sodna odločitev, ki Googlu omogoča, da obdrži brskalnik Chrome.

ZDA v središču AI investicij

Tehnološka podjetja v ZDA močno povečujejo investicije na področju umetne inteligence.

Ameriški podjetji OpenAI in Oracle ter japonski SoftBank bodo v okviru projekta Stargate vložili 500 milijard dolarjev za gradnjo petih novih podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA.

Nova vlaganja je v septembru napovedalo tudi podjetje Nvidia, ki bo v OpenAI vložilo do 100 milijard dolarjev, da bi podprlo gradnjo novih podatkovnih centrov in infrastrukture.

Geopolitična negotovost zavira gospodarsko rast v Evropi

Evropska centralna banka na septembrski seji ni spreminjala temeljne obrestne mere, ki ostaja v višini 2,15 %. Na tiskovni konferenci je predsednica poudarila, da je inflacija blizu ciljne vrednosti, nadaljnje odločitve pa bodo sprejemali glede na nove podatke. Za letos napovedujejo inflacijo v Evro območju v višini 2,1 %, v naslednjem letu pa v višini 1,7 %. Letos naj bi glede na napovedi v Evro območju ustvarili bruto družbeni proizvod v višini 1,2 %, v naslednjem letu pa v višini 1 %.

V Evro območju je bila v drugem kvartalu letošnjega leta zabeležena rast bruto družbenega proizvoda na letnem nivoju v višini 1,5 %. Med državami članicami Evro območja je bila najvišja rast bruto družbenega proizvoda v Španiji (3,8 %), medtem, ko je bila v Nemčiji (0,2 %), Italiji (0,4 %) in Franciji (0,8 %).

Delnice, ki jih meri MSCI svetovni indeks v evrih, so v septembru v povprečju pridobile 2,7 % vrednosti. Cene evropskih delnic v indeksu Euro Stoxx Europe 600 so se v septembru zvišale za 1,5 %. Slovenski delniški indeks SBITOP se je zvišal za 3,8 %.

Rast vrednosti zlata

Cena zlata se je v septembru zaradi povišanih geopolitičnih negotovosti in stimulativnih politik centralnih bank zvišala za 11 % in dosegla nove rekorde. Bloombergov indeks surovin se je v septembru zvišal za 1,8 %. Cena sodčka surove nafte se je ob povišani ponudbi znižala za 2,5 % na vrednost 62,4 dolarja, kar je ugodno vplivalo na podatke o inflaciji.

Obvezniški trgi

Indeks vrednosti evropskih državnih obveznic se je v mesecu septembru zaradi stimulativnih politik centralnih bank zvišal za 0,45 %.

Donosnost nemške desetletne državne obveznice je bila konec meseca septembra v višini 2,7 %, slovenske desetletne državne obveznice 3 %, francoske desetletne državne obveznice in italijanske desetletne državne obveznice pa 3,5 %.

Indeks vrednosti evropskih podjetniških obveznic z investicijsko bonitetno oceno se je v septembru zvišal za 0,4 %. Na gibanje cen podjetniških obveznic so pozitivno vplivali podatki o nižji inflaciji, stimulativne politike centralnih bank in podatki o ugodnih poslovnih rezultatih podjetij v drugem kvartalu letošnjega leta.

Poslovanje pokojninskih skladov Modre zavarovalnice

V opisanih razmerah so vsi pokojninski skladi Modre zavarovalnice zabeležili pozitivne mesečne donosnosti:

Dinamični podskladi:

Preudarni podskladi:

Zajamčeni podskladi:

Več o rezultatih poslovanja pokojninskih skladov Modre